Jedro

V postopku, v katerem se od družbenika družbe, ki je bila likvidirana po skrajšanem postopku, izterjuje dolg likvidirane družbe, družbenik ne more več izpodbijati domneve, da je dal izjavo o prevzemu neporavnanih obveznosti družbe. Takšen ugovor družbenik lahko uveljavlja samo v likvidacijskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Pritožnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek, ki je bil uveden proti dolžniku E d.o.o., ki je bil izbrisan iz sodnega registra, na podlagi 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, nadaljuje proti ustanoviteljema družbe.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo A.T. iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava, v kateri predlaga, da se sklep v celoti razveljavi. V pritožbi navaja, da je pritožnica družbenica družbe E d.o.o., da je terjatev, ki se izterjuje, je že bila uveljavljena v postopku VII Ig 594/94. Sklep o izvršbi je bil razveljavljen in zadeva odstopljena v pravdo. Sklep o izvršbi ni bil vročen niti družbi E d.o.o. niti pritožnici. Če je bila izvršba predlagana na sredstva na žiro računu dolžnika E d.o.o., bi morala biti izvršba ustavljena, upnik pa predlagati novo izvršilno sredstvo. Pritožnici ni bil vročen predlog za nadaljevanje postopka. Zmotno je uporabljeno določilo 394. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD. Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Upnik bi moral terjatev do ustanoviteljic družbe uveljavljati v posebnem postopku, ne pa bo bližnjici, kot jo je z izpodbijanim sklepom verificiralo sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Za odločitev v tej zadevi je pomembno, da je bila pritožnica ustanoviteljica družbe E d.o.o. in da je bila družba izbrisana iz sodnega registra na podlagi določila 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS št. 54/99 - ZFPPod). Ti pravno odločilni dejstvi pritožnica ne izpodbija. Pravna posledica izbrisa je, da se šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD, v kateri je med drugim določeno tudi, da družbeniki prevzamejo obveznosti plačila neporavnanih obveznosti družbe. Za neporavnane obveznosti družbe družbeniki odgovarjajo solidarno z vsem svojim premoženjem (3. odstavek 394. člena ZGD). Sodna praksa se je že izrekla, da se v primeru, ko je družba izbrisana iz sodnega registra na podlagi določil ZFPPod, postopek prekine (3. točka 205. člena ZPP) in ko ga družbeniki prevzamejo, nadaljuje proti njim kot pravnim naslednikom družbe (sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 25/2001), in sicer na podlagi določila 208. člena ZPP, na podlagi katerega lahko nadaljevanje postopka predlaga vsaka stranka, ko preneha razlog za prekinitev postopka.

Dolžnik E d.o.o. je bil izbrisan iz sodnega registra dne 19.5.2000. Izvršilni postopek je bil s tem dnem prekinjen (3. točka 205. člena ZPP). Upnik je dne 17.11.2000 predlagal, da se postopek nadaljuje proti družbenicama družbe (list. št. 29). Ugotovitev sodišča, da je bil postopek prekinjen in da se nadaljuje proti družbenicama družbe Euroad d.o.o. je zato pravilen in temelji na določilu 208. člena ZPP. Pritožbo družbenice A.T. je pritožbeno sodišče zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v kolikor se sklep nanaša nanjo).

Na posamezne pritožbene navedbe pa še odgovarja: Pritožnica pravilno navaja, da je upnik izterjeval terjatev že v postopku VII Ig 594/94. Ker je bil sklep o izvršbi razveljavljen, se je o obstoju upnikove terjatve odločilo s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IX Pg 354/94 z dne 11.5.1995, ki je postala pravnomočna 6.10.1995. Pravnomočna sodba je tudi izvršilni naslov na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba v tem izvršilnem postopku.

Sklep o izvršbi je bil izdan 5.2.1996, vročen je bil dolžniku družbi E d.o.o. dne 13.4.1996 z nabitjem na vrata. Vprašljiva je pravilnost takšne vročitve, ker je bil sklep vročen še v času, ko je veljal Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ št. 4/77. Če vročitev ni pravilna, bo moralo sodišče prve stopnje poskrbeti, da bo sklep o izvršbi dolžnicama pravilno vročen. Vprašanje pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, ker se je z njo odločilo samo to, da se postopek nadaljuje zoper družbenici družbe E d.o.o. Pritožba pravilno navaja, da bi moral biti predlog za nadaljevanje postopka pritožnici vročen. Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče predlog za nadaljevanje postopka pritožnici vročilo. S tem pa pritožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), saj je prejela sklep o nadaljevanju postopka in je zato v pritožbi lahko uveljavljal vse ugovore, ki jih ima.

Glede zmotne uporabe 394. člena ZGD je pritožnici pojasniti, da bi to morala ugovarjati v postopku izbrisa družbe E d.o.o. iz sodnega registra. V postopku izbrisa bi lahko izpodbijala domnevo, da je dala izjavo o prevzemu neporavnanih obveznosti družbe. Sklep o izbrisu družbe iz Sodnega registra je pravnomočen, zato pritožnica sedaj ne more več uveljavljati, da takšne izjave ni dala.

Izvršba na žiro račun družbe E d.o.o. je bila ustavljena (sklep z dne 29.5.2000), s sklepom o izvršbi pa je bila dovoljena tudi izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin.

Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (154. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 38. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).