Jedro

Predlagana obnova upravnega spora ni dovoljena, če je sodišče v prejšnjem postopku sprejelo le procesno odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 100. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočnim sklepom tega sodišča, št. U 313/2006-7 z dne 19.1.2007, s katerim je to sodišče zavrglo tožbo tožeče stranke na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00).

V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je s pravnomočnim sklepom, zoper katerega je predlagana obnova postopka, tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS (tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za tožbo). Tako ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, zato za dovolitev obnove ni izpolnjena procesna predpostavka iz 2. odstavka 96. člena ZUS-1. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 75. člena ZUS-1. Navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa nejasen in nerazumljiv, sklep pa tudi ni ustrezno obrazložen in ga zato ni mogoče preizkusiti. Podan je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Določba 1. odstavka 96. člena ZUS-1 je bila nepravilno uporabljena. Navaja tudi ugovore, ki se nanašajo na sklep, s katerim je sodišče tožbo zavrglo in na odločbo inšpekcijskega organa. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba izpodbija 1. točko izreka sklepa prvostopenjskega sodišča, s katerim je bil zavržen predlog za obnovo postopka, končan s pravnomočnim sklepom istega sodišča, s katerim je bila tožba zavržena na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Tožeča stranka je uveljavljala obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodno rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. Po določbi 2. odstavka 96. člena ZUS-1 pa se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

Sklep, proti kateremu je predlagana obnova postopka, je sklep procesne narave. Sodišče je tožbo zavrglo, ker je v fazi predhodnega preizkusa tožbe presodilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbi in zato ni ugotavljalo dejanskega stanja. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je predlog za obnovo postopka zavrglo kot nedovoljen, pravilno uporabilo določbo 2. odstavka 96. člena ZUS-1 in določbo 1. odstavka 100. člena ZUS-1. Ker materialno pravo v konkretni zadevi niti ni bilo uporabljeno, temveč so bile uporabljene le procesne določbe ZUS-1, in to po presoji pritožbenega sodišča pravilno, na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori zmotne uporabe materialnega prava. Neutemeljen je tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče presojalo le dovoljenost obnove postopka. Navedbe pritožbe, ki se nanašajo na sam inšpekcijski ukrep, pa v tem postopku niti ni mogoče uveljavljati in upoštevati.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbo tožeče stranke na podlagi 76. in 72. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.