Jedro

Če je izjava FURS drugačna od izjave prijavitelja, je treba izvesti ugotovitveni postopek, saj ne drži stališče toženke, da lahko odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Očitno je, da so iz dokazov izhajala drugačna dejstva, tako da bi toženka o tem morala obvestiti tožnika in mu dati možnost, da se izjavi, nato pa po prejemu njegove izjave in morebitnih novih dokazov presoditi o tem, katera dejstva je šteti za dokazana po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep SPIRIT Slovenija, javna agencija št. 303-2-4/2019/4 z dne 11. 12. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožnice na Javni razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji 2020-2022 (v nadaljevanju Javni razpis). V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 20. 9. 2019 na Javni razpis poslal vlogo, za katero je komisija ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje z izjemo splošnega pogoja št. 3, po katerem prijavitelj ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge). Komisija je svojo ugotovitev oprla na podatke Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), katere ji je posredovala 22. 11. 2019 in iz katerih je izhajalo, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje. Zato je vlogo na podlagi četrtega odstavka točke 12 Javnega razpisa in 30. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) zavrnila.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da na dan oddaje vloge na Javni razpis, tj. 20. 9. 2019, ni imel neporavnanih davčnih obveznosti. Obračun davka od dohodka pravnih oseb, na podlagi katerega je bila ugotovljena davčna obveznost v višini 494,12 EUR, je oddal 22. 3. 2019, vse obveznosti po tem obračunu pa je poravnal v predpisanem roku. Dne 24. 10. 2019 je bil s strani FURS (po telefonu) pozvan, da naj obračun popravi, češ da iz prihodkov niso izvzete plačane premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in je zato davčna obveznost višja. Tožnik je še isti dan predložil popravljen davčni obračun in vse dodatne obveznosti tudi plačal. Vendar je FURS obveznosti poknjižila za nazaj, kar pomeni, da so bile obveznosti za plačilo zavedene dvakrat, najprej po prvotnem obračunu z dne 22. 3. 2019 nato pa še po drugem obračunu.

3. Navaja, da je do takega knjiženja prišlo zato, ker FURS popravka ni upošteval kot samoprijave, torej kot vsebinskega popravka, ampak kot popravek obračuna na podlagi 53. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem se v roku 60 dni popravljajo napake v imenih in številkah, pisne in računske pomote. Tožnik pa ni imel neporavnane davčne obveznosti niti en dan, še manj pa na dan vložitve vloge, tj. 20. 9. 2019. Podatki FURS so bili napačni, do njih pa je prišlo zaradi naknadnih vknjižb davčnega organa. Če bi tožnik na dan oddaje vloge sam zaprosil za potrdilo, da nima davčnih obveznosti, bi tako dokazilo gotovo prejel. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in uveljavlja povračilo stroškov v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrženje tožbe, ker je tožnica ni vložila zoper agencijo, ki je pravna oseba, ampak zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Podrejeno predlaga zavrnitev, saj je sklep pravilen, zakonit in dovolj obrazložen. Navaja, da je postopek vodila po ZPOP-1 ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in poudarja, da gre v primeru javnih razpisov za vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka in ne za odločanje o pravici tožnika. Sporni pogoj Javnega razpisa je jasen, razumljiv in zakonit. Toženka je 22. 11. 2019 od FURS prejela odgovor, iz katerega izhaja, da tožnik pogoja ne izpolnjuje (nima poravnanih zapadlih obveznosti na datum oddaje vloge). V točki II 3 razpisne dokumentacije je določeno, da agencija preveri izpolnjevanje pogoja pri FURS na podlagi pooblastila prijavitelja iz obrazca št. 9. Drug način ugotavljanja pogoja zato ni dopusten, toženka pa je na podatke, ki jih prejme od FURS, vezana. Če bi prijavitelj že k vlogi ali kasneje priložil obvestilo FURS o izpolnjevanju pogoja, to ne odveže toženke, da ne bi tega še sama preverila. Posledično pa je vezana le na odgovor FURS na njeno poizvedbo, s čimer je zagotovljena enaka obravnava prijaviteljev (preverba na dan oddaje vloge prijaviteljev).

5. Dejstvo, da je tožnik po dnevu oddaje vloge, tj. 24. 10. 2019 na FURS predložil popravljen obračun davka in plačal dodatne obveznosti, odločitve ne more spremeniti. Če bi bilo namreč tako ravnanje dopuščeno in bi upoštevali prijaviteljeve popravke stanja na FURS-u po dnevu oddaje vloge, bi prijavitelji lahko za nazaj posegali v oddane vloge in na ta način dosegali izpolnjevanje pogoja, čeprav ga v času oddaje vloge niso izpolnjevali. Poudarja, da je FURS v svojem dopisu navedel, da so bili pri pripravi dokumenta vključeni vsi poslovni dogodki, ki so bili do dneva njegove izdaje, tj. 22. 11. 2019, evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah FURS, iz česar izhaja, da je Generalni finančni urad FURS kljub upoštevanju popravka tožnika z dne 24. 10. 2019 ugotovil neizpolnjevanje pogoja. Dodaja še, da je enak pogoj določen v drugem odstavku 75. člena Zakona o javnem naročanju in citira stališče Državne revizijske komisije, da „saniranje“ stanja po izteku roka ni dopustno.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je toženko zgolj nerodno označil, da pa je iz označbe, zahtevka in priloženega akta jasno razvidno, kdo je toženka. Vztraja, da je imel 20. 9. 2019 poravnane vse obveznosti do države.

7. Tožba je utemeljena.

8. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da tožbe ni zavrglo, saj je tožnik v tožbi kot toženo stranko navedel tudi javno agencijo, sicer pa je očitno prepisal podatke iz glave sklepa, s katerimi toženka posluje in mu to ne more biti v škodo. V glavi izpodbijanega sklepa je namreč navedeno : Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija. Kasneje je tožbo tudi popravil tako, da je kot tožena stranka ostala navedena le javna agencija.

9. Izpodbijana odločitev temelji na ZPOP-1, ki v 4. točki prvega odstavka 22. člena določa, da mora objava javnega razpisa vsebovati zlasti: navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki ali prejemnice. Toženka je med splošnimi pogoji za prijavitelja (točka 4.1 Javnega razpisa) v točki 3 določila tudi pogoj, da prijavitelj ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.

10. Drži stališče toženke, da v postopkih javnega razpisa ne gre za odločanje o pravici prijaviteljev. Iz tega razloga sodišče ne more presojati pravilnosti strokovne ocene komisije.1 Sodišče presoja le, ali obstajajo napake pri uporabi materialnega ali procesnega prava.2 Je pa sodišče že večkrat zavzelo stališče, da se pri dodeljevanju javnih sredstev v smislu 4. člena ZUP smiselno uporablja upravni postopek, kar sicer navaja tudi toženka v odgovoru na tožbo. Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom3. Pri ugotavljanju pogojev je bila zato toženka dolžna smiselno upoštevati tudi določbe ZUP, saj njegova uporaba ni bila izključena.

11. Stališče toženke je, da je pri ugotavljanju, ali je imel prijavitelj na dan oddaje vloge poravnane finančne obveznosti, vezana na podatke, ki jih na svojo poizvedbo prejme od Generalnega finančnega urada FURS, kar naj bi izhajalo iz poglavja II.3. Razpisne dokumentacije, ki govori o dokazovanju izpolnjevanja pogojev javnega razpisa. V tej določbi Razpisne dokumentacije je v tabeli 5 pod dokazilo in način preverjanja navedeno: „Obrazec 2-izjava prijavitelja“ in „Izpolnjevanje pogoja preveri agencija pri FURS, na podlagi pooblastila prijavitelja iz obrazca št. 9“. V drugem odstavku točke 4. Javnega razpisa je še navedeno, da prijavitelj glede izpolnjevanja razpisnih pogojev podpiše izjavo, s katero pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev.

12. Med strankama je nesporno, da je tožnik podal izjavo, da na dan oddaje vloge (tj. 20. 9. 2019) nima neporavnanih davčnih obveznosti. Toženka je izjavo preverila pri FURS in 22. 11. 2019 prejela odgovor, da to ne drži oziroma da je imel tožnik na dan oddaje vloge neporavnane obveznosti. Tožnikova izjava, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, se po razpisni dokumentaciji (in v skladu s 188. členom ZUP) obravnava kot dokaz. Četudi je izjava stranke praviloma subsidiaren dokaz, je dejstvo, da je dokaz in ga je toženka tako tudi sama obravnavala. Ob tem pa je treba po prepričanju sodišča, če je izjava FURS drugačna od izjave prijavitelja, izvesti ugotovitveni postopek, saj ne drži stališče toženke, da lahko odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Po prvem odstavku 146. člena ZUP lahko namreč organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi: 1. če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; 2. če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.

13. Očitno je, da so iz obeh dokazov izhajala drugačna dejstva, tako da bi toženka o tem morala obvestiti tožnika in mu dati možnost, da se izjavi, nato pa po prejemu njegove izjave in morebitnih novih dokazov presoditi o tem, katera dejstva je šteti za dokazana po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (9. člen ZUP). Načelo proste presoje dokazov pomeni tudi, da organ, ki vodi upravni postopek, pri presoji, ali je podano oziroma resnično neko dejstvo, ni vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila ali pogoje ob katerih bi moral šteti neko dejstvo za dokazano. ZUP nima določbe, da bi se morala pravno pomembna dejstva dokazovati z vnaprej določenimi ali predpisanimi dokaznimi sredstvi4, kot je v obravnavani zadevi napačno štela toženka. Izjava Generalnega finančnega urada FURS torej ni že sama po sebi dokaz, na katerega bi bil organ, kot zmotno meni, vezan, ampak mora upoštevaje pravila o dokazni oceni, ugotoviti ali je pogoj izpolnjen ali ne.

14. Kar se tiče trditev, da toženka s tem, ko upošteva zgolj izjavo Generalnega finančnega urada FURS, zagotavlja enakopravnost prijaviteljev, pa sodišče sodi, da to ne drži. Enakopravnost bo lahko zagotavljala tudi v primeru, če bo ob različni izjavi o izpolnjevanju pogoja s strani prijavitelja in FURS izvedla ugotovitveni postopek in v njem ob upoštevanju načela proste presoje dokazov ugotovila ali je pogoj izpolnjen. Na ta način bo enakopravno obravnavala tudi tiste prijavitelje, ki so prepričani, da imajo poravnane vse obveznosti in ne vedo, da jih FURS za neko obdobje vodi kot davčne dolžnike zaradi načina knjiženja popravkov obračunov, četudi so vse davčne obveznosti poravnali v roku zapadlosti. Namen citiranega pogoja, ki je res določen tudi v Zakonu o javnem naročanju je, da državnih oziroma javnih sredstev ne prejmejo tisti, ki do države nimajo poravnanih svojih zapadlih obveznosti, torej davčni (in drugi) dolžniki. Ne more pa biti njen namen, da teh sredstev ne prejmejo tisti, ki so že po oddaji prijave na javni razpis dodatno ugotovljeno davčno obveznost nemudoma poravnali. V primeru, ko je davčna obveznost ugotovljena šele z novim obračunom, namreč ne gre za naknadno plačilo v času vložitve prijave že obstoječe in zapadle davčne obveznosti, kot to toženka trdi v odgovoru na tožbo, saj davčna obveznost nastane šele na podlagi davčnega obračuna ali z odločbo davčnega organa.5

15. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovljenem postopku naj toženka tožniku da možnost izjave in presodi dokaze, ki jih bo tožnik predložil glede dokazovanja svoje trditve, da nima neporavnanih davčnih obveznosti.

16. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.

17. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

1 Glej X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010. 2 Glej I U 786/2017 z dne 30. 1. 2018 in v njej citirane sodbe. 3 Glej X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017. 4 Glej Erik Kerševan, Vilko Androjina, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, IUS SOFTWARE, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, stran 93. 5 Tretji odstavek 49. člena ZdavP-2 določa: Davek se izračuna v obračunu davka ali ugotovi z odločbo o odmeri davka.