Jedro

Interesi matere in otroka so bili v navzkrižju, kot je bilo pravilno ugotovljeno, zato je bil prvostopenjski organ dolžan mladoletnemu A.A. postaviti skrbnika za posebni primer.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo mladoletnemu A.A., rojen 26. 6. 1999, postavil skrbnika za poseben primer (1. točka izreka); za skrbnika za poseben primer imenoval Center za socialno delo Domžale po uradni dolžnosti, po pooblaščenem strokovnem delavcu (2. točka izreka); odločil, da je dolžnost skrbnika za posebni primer, da zastopa mld. A.A. pri ureditvi brezplačne pravne pomoči zaradi ureditve preživnine z materjo B.B. (3. točka izreka); ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da je mld. A.A. nameščen v rejništvo, z dnem 18. 6. 2002 na podlagi odvzema otroka materi B.B. Preživnina z očetom je urejena na podlagi dogovora pri CSD – št. 561-43/2001/16. Pri urejanju postopka ureditve preživnine z materjo jo je povabil na razgovor dne 15. 7. 2001, vendar je plačevanje preživnine odklonila. Glede na navedeno ugotavlja, da mld. A.A. zaradi navzkrižja interesov med njim in materjo, ki ga je po zakonu dolžna preživljati, potrebuje kolizijskega skrbnika, ki ga bo v postopku ureditve preživnine z materjo zastopal, na podlagi 213. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR). Glede na določbo 182. in 183. člena ZZZDR, ki določa, da CSD pri imenovanju skrbnika upošteva želje otrok, če so jih zmožni izraziti ter želje njihovih bližnjih sorodnikov, če je to v njihovo korist ter imenuje za skrbnika sorodnika, če to ni v nasprotju s koristmi otroka, je na razgovor povabil oba starša, vendar se oče C.C. vabilu ni odzval. Na podlagi navedenega je organ določil CSD Domžale po uradni dolžnosti. Dolžnost skrbnika za poseben primer je, da bo zastopal A.A. pri ureditvi preživnine z materjo B.B. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da se ne strinja, da se mladoletnemu sinu določi skrbnik za poseben primer. Zahteva takojšnjo razveljavitev, ker je sina sama rodila, ne pa rejniki. Oče C.C. je podpisal na CSD, da naj se sina odvzame ter namesti v rejniško družino, brez njene vednosti ter soglasja. Na CSD so vedeli, da je oče alkoholik, pa do danes še niso nič ukrepali. Pa tudi preživnina je bila urejena, da mora plačati oče, pa ni nikoli nič prispeval. Preživnine ne bo plačala, ker ima prenizke dohodke. Če je otroke dal v rejo brez soglasja, brez odločbe ter brez njene vednosti, naj pa še plačuje preživnino. V takih razmerah njeni otroci ne bodo živeli pri rejnikih, ker imajo dom ter jim ni treba zaradi očeta, vseeno, če bi ta naziv sploh ne imel, živeti drugje. Lahko pa se sodišče obrne na Odvetniško družbo A., gospod odvetnik D.D. je ta postopek vseskozi vodil, ter ga pozna. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna postavitev skrbnika za poseben primer mladoletniku – sinu tožnice.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bil mladoletni sin nameščen v rejništvo 18. 6. 2002. Na ugovore o pravilnosti ali zakonitosti oddaje v rejništvo, sodišče ne odgovarja, ker za obravnavano zadevo niso relevantni. Relevantno dejstvo je zgolj, da je bil mladoletni sin oddan v rejništvo, torej ga tožnica ne preživlja. Na podlagi določbe 103. člena ZZZDR pa so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. Na podlagi te določbe je torej tožnica dolžna prispevati k njegovemu preživljanju, kar pa je v postopku pri upravnem organu odklonila (razloge za neplačevanje preživnine navaja tudi v tožbi). Dolžnost starša, da preživlja svoje otroke, je določena tudi v prvem odstavku 54. člena in 56. členu Ustave. Ob taki dejanski situaciji, ko bo organ dolžan sprožiti postopek zoper tožnico, s katerim bo uredil preživninsko obveznost, pa je bil kot pristojen organ predhodno dolžan mladoletnemu A.A. postaviti skrbnika za poseben primer, saj so interesi matere in otroka v navzkrižju, kot je to pravilno ugotovil. Pravna podlaga za njegovo odločitev je določba 213. člena ZZZDR, ki določa, da se postavi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljsko pravico, poseben skrbnik v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njim in starši ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju. Tožbenim navajanjem, da oče ne plačuje preživnine, ter da ima tožnica nizke dohodke ter zato preživnine ne more plačevati, sodišče v tem postopku ne more slediti, ker niso relevantni. O njihovi pravni utemeljenosti se bo odločalo v drugih postopkih.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.