Jedro

Če je taksa za tožbo in opomin plačana v roku iz opomina, ni pogojev za domnevo o umiku tožbe po četrtem odstavku 180. člena ZPP zgolj iz razloga, ker potrdilo o plačilu kot dokaz ni bilo v tem roku predloženo sodišču.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izreklo, da se tožba tožeče stranke šteje za umaknjeno. Svojo odločitev je oprlo na določbo četrtega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku. Zoper sklep sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo. Smiselno ga izpodbija iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbi prilaga fotokopijo položnice, iz katere je razvidno, da je plačala takso za tožbo v roku iz opomina. Kljub temu, da sodišče ni bilo pisno obveščeno o plačilu takse, se po mnenju tožeče stranke ne more šteti tožba za umaknjeno, saj je tožeča stranka po vsebini izpolnila svojo taksno obveznost. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Opomin za plačilo sodne takse v petnajstih dneh od njegove vročitve je bil tožeči stranki vročen 1.10.1999(povratnica, pripeta k list.št. 8 spisa). Iz pritožbi priložene listine (list.št. 14 spisa) zanesljivo izhaja, da je tožeča stranka plačala takso za tožbo in opomin 7.10.1999 - torej znotraj naknadnega roka, res pa je, da iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bilo potrdilo o plačilu kot dokaz v tem roku tudi predloženo sodišču. Vendar zaradi tega ni mogoče šteti, da je nastopila domneva iz določbe četrtega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je po tej določbi izrecni pogoj za domnevo o umiku tožbe, da tožeča stranka "ne plača" predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah. Ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, saj je tožeča stranka, glede na že obrazloženo, plačala takso po opominu. Takega sklepanja ne narekuje le gramatikaalna razlaga določbe četrtega odstavka 180. člena ZPP, temveč tudi primerjava z določbami Zakona o sodnih taksah, po katerih je ločevanje med "plačilom taks" in "predložitvijo potrdila o plačilu takse" jasno izvedeno, vključno z različnostjo pravnih posledic glede na vsako od obeh situacij (glej na primer 4. odst. 26. člena in 3. odst. 29. člena Zakona o sodnih taksah). To razlikovanje pa je nujno upoštevno tudi v zvezi z razlago določbe četrega odstavka 180. člena ZPP, ki jo je sodišče prve stopnje po obrazloženem napačno uporabilo. Zato je bilo treba izpodbijani sklep na podlagi določbe 3. tč. 365. člena ZPP razveljaviti, da bo mogoče nadaljevati s postopkom pred sodiščem prve stopnje.