Jedro

Sodišče izreče sprejem osebe na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 74. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. Pr 30/2022 z 17. 1. 2023 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotno udeleženko A. A., rojeno ... 1935 stalno stanujočo ... sprejme v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda F. d. o. o., za čas do enega leta, šteto od sprejema, sprejem pa se odloži do dne, ko se sprosti prosto mesto. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja sprejelo takšno odločitev na podlagi določbe 74. in 75. člena ZDZdr. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je pri nasprotni udeleženki prisoten napredovani kognitivni upad v okviru demence, ki pomembno vpliva na njeno sedanje funkcioniranje. Pri nasprotni udeleženki je hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja njenega ravnanja, do svojega stanja pa ni kritična, svoje sposobnosti precenjuje. Nasprotna udeleženka je do lastnega kognitivnega upada in potrebe po pomoči le delno kritična. Na podlagi zaslišanja najbližje osebe je sodišče ugotovilo, da je nasprotna udeleženka, ker si sama zakuri (o uporabi peči na trda goriva se je prepričalo tudi sodišče na naroku), zadelala peč s stekleno volno, da so se saje zakurile, da se požar ni razširil, pa je pripisati intervenciji soseda. Ugotovilo je še, da je bil pri nasprotni udeleženki njen vnuk, takrat pa mu je nasprotna udeleženka grozila z nožem in sekiro, zaradi česar ima posledice na psihičnem področju. Sodišče je ugotovilo, da pri nasprotni udeleženki akutno bolnišnično zdravljenje v tem trenutku ni potrebno. Zaradi teh okoliščin je sodišče ugotovilo, da bivanje nasprotne udeleženke zunaj varovanega okolja za bivanje, pomeni hudo ogrožanje njenega zdravja, ogrožanje njenega življenja in življenja drugih. Sodišče je ugotovilo, da nasprotna udeleženka potrebuje 24-urno pomoč in nadzor. Nasprotna udeleženka bi lahko zaradi izkazanega nepravilnega ravnanja s pečjo povzročila požar in posledično smrtno nevarnost zase in za ostale stanovalce. Z dejanji, ki so očitno posledica njene duševne motnje, pa je življenjsko ogrožala svojega vnuka. Sodišče je po temeljitem tehtanju vseh ugotovljenih okoliščin zaključilo, da je potrebno nasprotno udeleženko sprejeti v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda. Z drugimi, milejšimi ukrepi oziroma drugimi oblikami pomoči, pa nasprotni udeleženki ni moč nuditi ustrezne oskrbe in nadzora in na drugačen način ne bi bilo mogoče odvrniti nevarnosti zanjo. Zato je sklenilo kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščenki. Pritožbo podaja zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje v delu, ki se nanaša na okoliščine glede vprašanja ali nasprotna udeleženka zaradi duševne motnje ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih. Pritožnica ugotavlja, da pri nasprotni udeleženki obstaja zmerni do napredovalni kognitivni upad zaradi demence. Navaja, da pa se je stanje odnosa med nasprotno udeleženko in B. B., ki skrbi zanjo, ob prihodu nasprotne udeleženke iz bolnice izboljšalo in je nasprotna udeleženka bolj vodljiva, kar je izpovedala tudi sama. B. B. je tudi izpovedala, da tako dobrega odnosa kot ga imata sedaj, v preteklosti nista imeli med sabo. Nasprotna udeleženka dobi zdravila zjutraj, katera ji daje sestra, medtem ko ji sama pripravi hrano in pa ostalo oskrbo. Po mnenju nasprotne udeleženke v konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj za izrek predlaganega ukrepa in sicer da nasprotna udeleženka ogroža življenje in življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Nadalje v pritožbi navaja, da je B. B. sama izpovedala, da so se njuni odnosi izboljšali in da bi nasprotna udeleženka sicer res potrebovala domsko oskrbo, vendar ne na dementnem oddelku. Nasprotna udeleženka biva v svoji enoti stanovanjske hiše, v kateri se tudi zadržuje in od doma ne odhaja, zato pri njej ni nevarnosti, da bi tavala. Sprejema obstoječi režim jemanja zdravil, ki jih prejema od sestre C. C. in B. B. Tega ne zavrača, zato pri njej ne obstoji nevarnost, da bi ogrožala svoje zdravje ali življenje zaradi opuščanja ali nepravilnega jemanja zdravil. Glede na to, da ne odhaja iz hiše, tudi ne obstaja nevarnost, da bi nerazsodno zapravljala denar ali drugače povzročila škodo lastnemu ali tujemu premoženju. Pri skrbi za nasprotno udeleženko ji pomaga tudi nečakinja D. D., ki je prav tako povedala, da sedaj, ko jemlje terapijo, je nasprotna udeleženka v boljšem stanju. Nasprotna udeleženka zato nasprotuje predlogu in želi ostati doma. Doma je bila celo življenje in nikoli ni šla na dopust in bi zato bila namestitev po predlogu za njo šok. Kljub obstoju duševne motnje pri nasprotni udeleženki, pa razmere, v katerih živi, zagotavljajo zanjo varno in nadzorovano okolje. Nasprotna udeleženka živi doma, od doma ne odhaja, za zdravila in hrano poskrbijo drugi. Ne glede na to, da se ji ne nudi 24-urno varstvo in nadzor, pri nasprotni udeleženki ne obstoji grožnja za zdravje in življenje tretjih, oziroma ogrožanje njenega ali tujega premoženja. Pri nasprotni udeleženki ni potrebno 24-urno varstvo in nadzor, bistveno je, da je poskrbljeno za njeno prehrano in za jemanje zdravil v varnem okolju doma, katerega ne zapušča. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi, da se izpodbijani sklep odpravi in da se predlog zavrne. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem tega postopka.

4. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi pravilno prepoznalo ogrožajoča vedenja do mladoletne osebe in ravnanja z vidika podcenjevanja lastnih zmožnosti ter obstoječe nevarnosti nastanka nesreč, ki obstojijo tudi v samem domačem okolju. Tudi po izreku ukrepa so se na center obrnili svojci in so izpostavili težave pri zagotavljanju, predhodno dogovorjene pomoči nasprotni udeleženki. To nakazuje na obstoj težav pri zagotavljanju pomoči nasprotni udeleženki v domačem okolju. Pri nasprotni udeleženki tudi ni zadoščeno potrebi po 24-urni oskrbi, ki jo je kot potrebno ocenila izvedenka v podanem mnenju. Predlaga, da se pritožba zavrne.

5. Na pritožbo je odgovorila najbližja oseba. V odgovoru navaja, da so se konec meseca decembra 2022 začele težave z napadalnim odnosom s strani nasprotne udeleženke do nje ter ostalih, ki ji pomagajo na kmetiji. Težave nastajajo pri jemanju zdravil, katera nasprotna udeleženka odklanja. Nasprotna udeleženka ji tudi onemogoča skrb za čistočo in higieno v njenem bivalnem prostoru ter pranje oblačil, v zadnjih tednih jo je večkrat našla zunaj, slabo oblečeno in premraženo. Strah predstavlja tudi peč v bivalnem prostoru, saj si je že večkrat zadimila prostor ter je mirno sedela na kavču, kot da se nič ne dogaja. Navaja še, da je od konca leta 2022 nasprotna udeleženka težko vodljiva, sama ji težko omogoča 24- urno varstvo in skrb. O dogajanju z nasprotno udeleženko sproti obvešča psihiatrinjo ter Center za socialno delo Velenje. Po pomoč in nasvet pa se mora obrniti tudi na PP Velenje.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožnica v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki se nanaša na ugotovitev okoliščin, ali nasprotna udeleženka zaradi duševne motnje ogroža svoje življenja ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih. Ta pritožbeni razlog ni podan, kajti sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi določbe 74. in 75. člena ZDZdr v celoti pravilno ugotovilo dejansko stanje za materialnopravni izrek ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, za čas do enega leta, brez privolitve.

8. Na podlagi mnenja izvedenke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da akutno bolnišnično zdravljenje zadržane osebe ni potrebno. Izvedenka je ugotovila, da zaradi napredovanja kognitivnega upada v sklopu demence ter sočasnih resnih zapletov – opisanih delirantnih stanj z ogrožanjem svojega življenja in hudim ogrožanjem svojega zdravja, zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju, oseba potrebuje stalen 24-urni nadzor in oskrbo, ki pa jo je mogoče zagotoviti le ob pogojih varovanega oddelka. Ta zagotavlja stalni nadzor, usmerjanje in vsestransko pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih, nadzor nad jemanjem zdravil ter zmanjšuje možnost, da bi s svojimi dejanji oseba ogrožala sebe ali druge. V domačem okolju ali na druge načine, stalne oskrbe in varstva ni moč zagotoviti. Pri nasprotni udeleženki akutno bolnišnično zdravljenje v tem trenutku ni potrebno. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo prvi pogoj iz 1. alineje 74. člena ZDZdr in sicer, da se je akutno bolnišnično zdravljenje nasprotne udeleženke zaključilo oziroma ni potrebno.

9. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi mnenja izvedenke, kot je obrazloženo zgoraj zaključilo, da potrebuje nasprotna udeleženka stalno oskrbo in varstvo, ki jo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju. Sodišče je na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da je zaradi zmerne do napredovalne stopnje kognitivnega upada ob demenci pri nasprotni udeleženki hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Do svojega stanja ni kritična, svoje sposobnosti precenjuje. Pri nasprotni udeleženki je potreben stalni nadzor, usmerjanje in vsestranska pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih in pri jemanju zdravil, kar vse skupaj zmanjšuje možnost, da bi s svojimi dejanji nasprotna udeleženka ogrožala sebe in druge. Narava bolezenskega procesa pri nasprotni udeleženki je takšna, da glede na klinični potek demence ni mogoče pričakovati tolikšnega izboljšanja stanja, da bi bila ta oseba sposobna samostojnega življenja. To je v svoji izpovedi in tudi v odgovoru na pritožbo poudarila najbližja oseba B. B. Tako ne držijo pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da B. B. nasprotni udeleženki nudi 24-urno pomoč. Najbližja oseba je v postopku izpovedala, da sicer lahko nudi pomoč nasprotni udeleženki eno uro dopoldan in popoldan in, da 24 ur za nasprotno udeleženko ne more skrbeti. Najbližja oseba je izpovedala, da rabi stalni nadzor, nasprotna udeleženka ne more biti sama, najbližja oseba je še izpovedala, da je potrebno nasprotno udeleženko namestiti v dom, ker sama ji ne more 24 ur pomagati. Najbližja oseba je še tudi izpovedala, da sama nasprotna udeleženka, brez sodelovanja drugih, ustreznih zdravil ne bi jemala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo mnenju izvedenke, da zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju, oseba potrebuje stalni 24 – urni nadzor in oskrbo, ki jo je pa mogoče zagotoviti le v pogojih varovanega oddelka. Ta zagotavlja stalni nadzor, usmerjanje in vsestransko pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih, nadzor nad jemanjem zdravil ter zmanjšuje možnost, da bi s svojimi dejanji taka oseba ogrožala sebe. Pritožbene navedbe, ki izpostavljajo, da je nasprotna udeleženka sposobna sama skrbeti zase v domačem okolju tako glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke ugotovilo, da le-ta ni vedela, katera zdravila jemlje in kdaj, je pa povedala, da, ko je v hiši sama, se zaklene. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni vedela, da mora zaradi svojega, v tem postopku tudi obravnavanega zdravstvenega stanj jemati zdravila, še manj, katera in kdaj. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka tako ugotovilo, da obstaja tudi nadaljnji pogoj iz 2. alineje 74. člena ZDZdr in sicer nasprotna udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izpolnjen tudi pogoj iz 3. alineje 74. člena ZDZdr in sicer, da oseba huje ogroža svoje zdravje, da pa je tudi ogrozila tudi svoje življenje in življenje drugih. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da bivanje nasprotne udeleženke zunaj varovanega oddelka pomeni hudo ogrožanje njenega zdravja in celo ogrožanje njenega življenja. Sodišče prve stopnje se je samo prepričalo, da nasprotna udeleženka precenjuje svoje sposobnosti. Sodišče je na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da je pri nasprotni udeleženki ugotovljen zmerni do napredovalni kognitivni upad v okviru demence, ki se v nestrukturiranem in konfliktnem domačem okolju lahko stopnjuje vse do delirantnega stanja, torej do stanja akutno in predhodno motene zavesti in psihotičnih destabilizacij. Realitetna kontrola je pomembno oškodovana. Sodišče je na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da zaradi procesnih zapletov – opisanih delirantnih stanj zaradi ogrožanja svojega življenja in s hudim ogrožanjem svojega zdravja zaradi opuščanja zdravil v domačem okolju, oseba potrebuje stalni 24-urni nadzor in oskrbo. Zaradi opuščanja jemanja zdravil, bivanje nasprotne udeleženke zunaj varovanega okolja pomeni hudo ogrožanje njenega zdravja in ogrožanja njenega življenja. Sodišče se je samo prepričalo, da nasprotna udeleženka precenjuje svoje sposobnosti. Hudo ogroženost zdravja in življenja nasprotne udeleženke pa po stališču sodišča dodatno potrjujejo ugotovitve, ker se po nepotrebnem zaklepa v njene prostore, s tem onemogoča redno oskrbo s strani nasprotne udeleženke in medicinske sestre. Onemogočanje možnosti pomoči in nadzora nasprotne udeleženke z njenim (očitno nepotrebnim zaklepanjem v njene prostore), po stališču sodišča prve stopnje dodatno potrjujejo tudi ugotovitve izvedenke o ogrožanju življenja nasprotne udeleženke in tudi, da s tem huje ogroža svoje zdravje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi lahko nasprotna udeleženka zaradi izkazanega nepravilnega ravnanja s pečjo povzročila požar in posledično smrtno nevarnost zase in za ostale stanovalce. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotna udeleženka z ravnanjem, ki je očitno posledica njene duševne motnje, življenjsko ogrožala svojega vnuka. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi najbližje osebe ugotovilo, da je nasprotna udeleženka takrat, ko je bil pri njej njen vnuk, mu je nasprotna udeleženka grozila z nožem in sekiro, zaradi česar ima ta posledice na psihičnem področju. Obstoja teh dveh dogodkov, nasprotna udeleženka v pritožbi ne zanika. Iz teh opisanih dogodkov in sicer, da je nasprotna udeleženka sama zakurila peč na trdo gorivo, nato pa je peč zadelala s stekleno volno, da so se saje zakurile izhaja, da je s tem ogrožala svoje življenje in življenje sostanovalcev v stanovanjskih hiši. Nasprotna udeleženka je grozila z nožem in sekiro svojemu vnuku, zaradi česar ima vnuk posledice na psihičnem področju, kar izhaja tudi iz zapisnika Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Tako je sodišče prve stopnje na podlagi teh dveh dogodkov ugotovilo, da je nasprotna udeleženka ogrožala svoje življenje in življenje drugih in svojega vnuka. Huje pa je ogrožala svoje zdravje in tudi zdravje drugih, in sicer z prej opisanim nekontroliranim in nepravilnim kurjenjem peči na trdo gorivo. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo pogoj iz 3. alineje 74. člena ZDZdr, da nasprotna udeleženka ogroža življenje drugih in da huje ogroža svoje zdravje in pa tudi zdravje drugih. Tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje v delu, ki se nanaša na okoliščine glede vprašanja, ali nasprotna udeleženka zaradi duševne motnje ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo takšna, zgoraj opisana dejstva iz katerih izhaja, da nasprotna udeleženka s svojimi ravnanji huje ogroža svoje zdravje, ogroža pa tudi svoje življenje in življenje drugih.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je to ugotovljeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnanj. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da je zaradi zmerne do napredovalne stopnje kognitivnega upada ob demenci, pri nasprotni udeleženki hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, do svojega stanja ni kritična, svoje sposobnosti precenjuje. Izvedenka je še ugotovila, da zaradi napredovanja kognitivnega upada v sklopu demence ter sočasnih resnih zapletov – delirantnih stanj z ogrožanjem svojega življenja in hudim ogrožanjem svojega zdravja ob opuščanju jemanja zdravil v domačem okolju, oseba potrebuje stalni 24-urni nadzor in oskrbo, ki jo je moč zagotoviti le v okviru varovanega oddelka. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je ogrožanje življenja nasprotne udeleženke in njenega zdravja ter ogrožanja življenja in zdravja drugih posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. S tem je sodišče prve stopnje ugotovilo nadaljnji pogoj iz četrtega odstavka 74. člena ZDZdr.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vseh ugotovljenih ogrožanj ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno-varstvenega zavoda ali pa v nadzorovani obravnavi). Nasprotna udeleženka v pritožbi izpostavlja, da je sama sposobna skrbeti zase in da zato nasprotuje temu ukrepu, to pa je v opreki z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da v domačem okolju ali na drugi način socialne oskrbe in varstva, nasprotni udeleženki ni mogel zagotoviti. Pri nasprotni udeleženki je zaradi zmerne do napredovalne stopnje kognitivnega upada ob demenci hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja njenega ravnanja. Do svojega stanja ni kritična, svoje sposobnosti precenjuje zato z drugimi, milejšimi ukrepi oziroma oblikami pomoči osebi ni moč nuditi ustrezne oskrbe in nadzora ter ne bi bilo mogoče odvrniti nevarnosti zanjo. Pomoč izven socialno varstvenega zavoda (nadzorovana obravnava in ambulantno zdravljenje) niso zadosten ukrep, saj ne zagotavljajo stalnega nadzora. Obravnava na odprtem oddelku socialno varstvenega zavoda zaradi stopnje kognitivnega upada in dosedanjih zapletov ter odklanjanje domske namestitve s strani nasprotne udeleženke ni možna, saj bi oseba, ob precenjevanju svoje sposobnosti, zapustila odprti oddelek ter ob slabši krajevni orientiranosti ogrožala svoje življenje ter huje ogrožala svoje zdravje, lahko pa bi ogrožala sebe zaradi tveganja padcev. Izvedenka je ugotovila, da so iz stališča medicinske stroke podani razlogi za sprejem in obravnavo nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Sodišče prve stopnje je tako pravilno sledilo predlogu predlagatelja, ki je utemeljen v mnenju izvedenke, in je zato pravilno izreklo ukrep sprejema na varovanem oddelku za obdobje do enega leta, ker zaradi narave bolezni namreč tudi v prihodnje ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, pač pa celo postopno slabšanje kognitivnega upada. Zaradi tega, ker je priporočena medikamentna terapija, ki pa je sama ne izvaja, nasprotna udeleženka potrebuje stalni 24-urni nadzor in oskrbo, ki pa ga nasprotni udeleženki domače okolje ne zagotavlja in ne more zagotoviti.

13. Pritožnica v pritožbi še navaja, da nasprotuje predlogu in želi ostati doma, ker je bila celo življenje doma in nikoli nikamor ni šla in da kljub obstoju duševne motnje razmere v katerih živi, zagotavljajo zanjo varno in nadzorovano okolje. Tem pritožbenim navedbam ni slediti, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni mogoče prezreti dejstva, da je pri nasprotni udeleženki ugotoviti zmerni do napredovani kognitivni upad v okviru demence, to pa so okoliščine zaradi katerih prihaja do stanja akutno in prehodno motene zavesti ter psihotičnih destibilizacij, ob pomembno oškodovani realitetni kontroli, zaradi tega je potrebno jemanje priporočene medikamentne terapije, zaradi katere pa potrebuje stalni 24-ur nadzor in oskrbo, ki pa ga nasprotni udeleženki domače okolje ne zagotavlja in ne more zagotoviti. Nasprotni udeleženki, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, najbližja oseba ne more nuditi 24-urne pomoči, poleg tega pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da takšna pomoč zanjo ni vedno dobrodošla. Ustrezne pomoči pa ji ni mogoče nuditi niti preko drugih oseb. Nečakinja D. D. je zaposlena in prebiva v vsaj 20 km oddaljenem kraju, njen bratranec, zaslišan kot priča, E. E. pa ni potrdil možnosti, da bi skrbel zanjo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tema dvema osebama niti ni znan obseg in način potrebne pomoči ter oskrbe nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka se v prostore v katerih prebiva tudi zaklepa. Tudi takšno dejstvo po zaključku sodišča prve stopnje otežuje v kolikor že onemogoča, izvajanje potrebne oskrbe in pomoči nasprotni udeleženki in napotuje na sklep, da je potreben sprejem na varovano enoto socialno varstvenega zavoda brez privolitve, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Domače okolje tako za nasprotno udeleženko ni tisto varno okolje, ki bi ji omogočilo 24-urno oskrbo in so zato neutemeljene pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da pri njej ni potrebno 24-urno varstvo in nadzor. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje namreč ni v celoti primerno poskrbljeno za njeno prehrano, zlasti pa ne za jemanje zdravil in tako bivanje v domačem okolju za nasprotno udeleženko ni varno okolje, čeprav le-tega po lastnih trditvah ne zapušča. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da bivanje nasprotne udeleženke zunaj varovanega okolja pomeni hudo ogrožanje njenega zdravja in ogrožanje njenega življenja in življenja drugih. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sprejelo materialnopravni zaključek, ko je sklenilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda F. d. o. o., za čas do enega leta, šteto od sprejema, sprejem pa se odloži do dne, ko se sprosti prosto mesto.

14. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je pritožba nasprotne udeleženke neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za izrek sprejema na varovano enoto socialno varstvenega zavoda brez privolitve, pri tem je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo citirano materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato ob uporabi določbe 2. alineje 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1, pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

15. Odločitev o pritožbenih stroških bo sprejelo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom (68. člen ZDZdr).