Jedro

Merila za oprostitev plačila sodne takse so zakonsko določena, zato je pritožničino sklicevanje na 15 dnevni rok za plačilo sodne takse, zaradi katerega da je edino logično, da se taksa lahko plačuje le iz denarnih sredstev družbe, za katera ni dvoma, da prva tožnica z njimi ne razpolaga, nerelevantno. Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse namreč ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog prvotožeče stranke za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse kot neutemeljen zavrne.

2.Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pravočasno pritožila prva tožnica.

3.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je imela prva tožnica na dan 31. 10. 2022 na enem od dveh odprtih transakcijskih računov 2.082,61 EUR denarnih sredstev, da je imela po bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 za 87.640,45 EUR opredmetenih osnovnih sredstev in glede na zatrjevani delež neizterljivih terjatev za 12.684,38 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev. Upoštevaje višino dolžne sodne takse je sodišče prve stopnje ocenilo, da njeno plačilo ne bi ogrozilo poslovanja prve tožnice, zato je zavrnilo tako predlog za oprostitev kot predlog za odlog in obročno plačilo sodne takse.

4.Pogoji za uveljavitev taksnih oprostitev pravnih oseb so navedeni v tretjem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Sodišče ugodi predlogu za delno oprostitev taksne obveznosti oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. plačilo takse mora biti procesna predpostavka, 2. pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in 3. pravna oseba sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Merila za oprostitev plačila sodne takse so zakonsko določena, zato je pritožničino sklicevanje na 15 dnevni rok za plačilo sodne takse, zaradi katerega da je edino logično, da se taksa lahko plačuje le iz denarnih sredstev družbe, za katera ni dvoma, da prva tožnica z njimi ne razpolaga, nerelevantno. Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse namreč ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.

5.V zvezi s pritožbenimi trditvami, da so bili izpolnjeni vsaj pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, gre le dodati, da so zakonski pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse isti kot za njeno oprostitev. Pri tem pa mora predlagatelj, torej prva tožnica, če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da tega ne more (v 15 dneh) unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Pritožnica ne trdi, da bi v predlogu (ali njegovi dopolnitvi) tako trditveno podlago v zvezi z odlogom plačila sodne takse sploh podala. V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 pa se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, torej tudi 212. člen ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke.

6.Glede na zgoraj pojasnjeno so posledično nerelevantne pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni razmejilo pogojev za oprostitev plačila in pogojev za odlog plačila sodne takse, ki da so kvalitativno različni, enako pa velja tudi za pritožbeni očitek o vsebinski pomanjkljivosti oziroma nejasnosti obrazložitve izpodbijanega sklepa in s tem podani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.

7.Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

8.O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/3, 11/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.