Jedro

ZPDZC v 7. členu določa aktivnosti, ki predstavljajo izjemo od opravljanja dela na črno, med njimi medsosedsko pomoč, katera mora po 8. členu ZPDZC imeti kumulativno izpolnjene sledeče pogoje: 1. gre za opravljanje dela med sosedi, 2. med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, 3. med njimi ni sklenjene pogodbe in 4. delo je opravljeno brez plačila. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo zakon, ko je ugotovilo, da so "sosedi" v smislu ZPDZC lahko le fizične osebe, medtem ko je iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru razvidno, da je naročnik pravna oseba. Nadalje medsosedsko pomoč izključuje tudi dejstvo, da delo ni bilo opravljeno brez plačila, saj je prvostopno sodišče ugotovilo, da plačilo za delo še ni bilo dogovorjeno, nikakor pa ni šlo za brezplačno opravljanje dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000 - ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbe tožene stranke z dne 14.05.2002. Z navedenimi odločbami je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbe Tržnega inšpektorata RS, Enota Kranj z dne 14.05.2002, s katerimi je bilo tožnikom v prvi točki izreka prepovedano opravljati splošna gradbena dela, ker za opravljanje omenjene dejavnosti niso vpisani pri organu, pristojnem za javne prihodke. Tožena stranka je v odločbi navedla, da je iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 02.03.2002 razvidno, da so pritožniki na gradbišču poslovnega objekta družbe B. d.o.o., izvajali splošna gradbena dela, in sicer so opažili betonsko ograjo dolžine okoli 50 m. Delo so opravljali po naročilu direktorja omenjene gospodarske družbe. Drugostopenjski organ je navedbe pritožnikov o tem, da je šlo za medsosedsko pomoč, zavrnil, saj je iz zapisnika razvidno, da so delo opravljali po naročilu direktorja družbe B. d.o.o., glede plačila pa se še niso dogovorili, kar pa ne pomeni, da so delo opravljali brezplačno.

Prvostopenjsko sodišče v svoji sodbi pritrjuje toženi stranki in navaja, da je iz izpodbijanih odločb in upravnih spisov razvidno, da je bil opravljen inšpekcijski pregled v poslovnih prostorih B. d.o.o., na gradbenem objektu - skladišču družbe, kjer je bilo ugotovljeno, da so na navedenem naslovu trije upokojenci opažili podporni zid v dolžini 50 m. Tožnik A.A. je pri inšpekcijskem pregledu povedal, da jih je za omenjeno delo najel direktor družbe B d.o.o., G.G. (naročnik). Nadaljeval je, da se glede cene za opravljeno delo z naročnikom še niso dogovorili. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu je razvidno, da tožniki na sam zapisnik niso imeli nobenih pripomb. Prvostopno sodišče pripominja, da je sosedska pomoč izjema, ki se ne šteje za delo na črno, vendar pa se delo, ki so ga v konkretnem primeru opravljali tožniki, ne more šteti za sosedsko pomoč, ker je naročnik pravna oseba B. d.o.o. Navedba tožnikov, da so z naročnikom v daljnem sorodstvenem razmerju je irelevantna, ker je sorodstveno razmerje med fizično in pravno osebo že po sami naravi stvari nemogoče. Skladno s 13. členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS 36/2000 - ZPDZC) tržni inšpektor v primeru kršitve določb 3. člena ZPZDC, to je, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drug zakon, izda odločbo, s katero prepove opravljanje tega dela. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da so izpodbijane odločbe pravilne in zakonite.

Tožniki vlagajo pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navajajo, da so napačni podatki vpisani že v sam zapisnik o opravi inšpekcijskega pregleda. B. d.o.o. nima prostorov na S. ulici, pač pa na I. ulici "dober" kilometer stran. Napačne so ugotovitve inšpekcije, da so tožniki delali po naročilu pravne osebe B. d.o.o., saj so inšpektorjem povedali, da pomagajo fizični osebi G:G., ki pa je med drugim tudi direktor B. d.o.o. in v čigar lasti je zemljišče in zid, ki ga opažijo. Direktorsko funkcijo so navedli zgolj zaradi lažje identifikacije G.G., saj je inšpektor od njih zahteval točne podatke o naročniku del. Neresnično je dejstvo, da tožniki na zapisnik niso imeli pripomb. Inšpektorje so namreč opozorili, da pri sebi nimajo očal in zapisnika niti ne morejo prebrati, vendar so na vztrajanje in pod vplivom groženj in ustrahovanja s strani inšpektorjev zapisnik podpisali, ne da bi se z njim seznanili. Napačne so ugotovitve upravnih organov in sodišča prve stopnje, da je naročnik pravna oseba ter da zato ni šlo za medsosedsko pomoč. Naročnik je bil lastnik zemljišča G.G., ki je bil zaradi služnosti poti dolžan vzdrževati zid, tožniki pa so mu kot dobri sosedje in daljni sorodniki brezplačno priskočili na pomoč. Nadalje družba IB d.o.o. sploh ni bila obveščena o inšpekcijskem nadzoru niti o njegovi izvršitvi ni dobila nobenega obvestila. Očitno je, da so inšpektorji zadeve pomešali in napisali, da gre za pregled skladišč družbe B. d.o.o., čeprav je šlo za zemljišče G.G., ki pa je slučajno tudi direktor družbe B. d.o.o. V dokaz so tožbi priložili ZK izpisek, izpis iz katastra in mapno kopijo, pritožbi pa še izjavo direktorja družbe G.G. d.o.o. o pravi lokaciji prostorov družbe in o tem, da tožniki niso nikoli opravljali nobenih del za družbo B. d.o.o. Sodišče pozivajo, da prvostopenjsko sodbo v upravnem sporu razveljavi, nasprotnim strankam pa naloži plačilo stroškov, ki so s tem nastali.

Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

S 01.01.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v 107. členu določil, da vrhovno sodišče vse obstoječe zadeve obravnava po ZUS-1 (1. odstavek) ter da se obstoječe pritožbe glede na kriterije, določene v 2. odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali pa kot revizije. V tem sporu obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, zato jo vrhovno sodišče v skladu z navedeno določbo ZUS-1 obravnava kot revizijo. Glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 pa je postala prvostopna sodba s 01.01.2007 pravnomočna.

Revizijo je po 85. členu ZUS-1 dopustno vložiti le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek), ni pa je dopustno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Glede na navedeno določbo 2. odstavka 85. člena ZUS-1 vrhovno sodišče uveljavljanega ugovora o nepopolni oziroma nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja ni presojalo. Tožniki šele v reviziji izpodbijajo pravilnost zapisnika inšpekcijskega ogleda s trditvami, da niso videli in posledično vedeli, kaj podpisujejo ter so se na zapisnik podpisali samo zaradi groženj in ustrahovanja s strani inšpektorjev. Ker gre za navedbe o nepopolni oziroma zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, bi jih morali tožniki uveljavljati v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo organa oziroma najkasneje v tožbi. V isto kategorijo spadajo tudi šele v reviziji podane navedbe tožnikov, da je šlo v njihovem primeru za opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da sta tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje pravilno uporabila določbe 3. člena ZPDZC, ki v peti alineji določa, da se za delo na črno šteje, kadar posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drugi zakoni ter da je tako delo prepovedano. Skladno s 13. členom ZPDZC kršitve določb 3. člena tega zakona nadzoruje tržni inšpektorat, ki v primeru ugotovitve opravljanja dela na črno iz 3. člena tega zakona, izda odločbo, s katero prepove opravljanje tega dela. Res je, da ZPDZC v 7. členu predvidi aktivnosti, ki predstavljajo izjemo od opravljanja dela na črno, med njimi medsosedsko pomoč, katera mora po 8. členu ZPDZC imeti kumulativno izpolnjene sledeče pogoje: 1. gre za opravljanje dela med sosedi, 2. med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, 3. med njimi ni sklenjene pogodbe in 4. delo je opravljeno brez plačila. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo zakon, ko je ugotovilo, da so "sosedi" v smislu ZPDZC lahko le fizične osebe, medtem, ko je iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru razvidno, da je naročnik pravna oseba. Nadalje medsosedsko pomoč izključuje tudi dejstvo, da delo ni bilo opravljeno brez plačila, saj je prvostopno sodišče ugotovilo, da plačilo za delo še ni bilo dogovorjeno, nikakor pa ni šlo za brezplačno opravljanje dela.

Revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu ni podan.

Navedbe tožnikov o bistvenih kršitvah določb postopka v upravnem sporu so zgolj pavšalne narave in tožniki niso navedli razlogov zanje, zato jih sodišče skladno z 86. členom ZUS-1 ni presojalo.

Ker zatrjevani dopustni revizijski razlogi in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z 92. členom ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno in s tem potrdilo izpodbijano sodbo.

Ker je bila revizija zavrnjena, je neutemeljena tudi zahteva tožnikov po povrnitvi stroškov postopka, zato je na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se primerno uporablja tudi v postopku o upravnem sporu, sodišče zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov tožeči stranki.