Jedro

V tem konkretnem primeru je izpodbijani sklep (sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinje na pravdo) posledica spora med dedinjami o tem, katero premoženje spada v zapuščino po zapustniku (1. točka 212. člena ZD). Pritožnica pa v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da med dedinjami obstaja ta spor, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa kršilo 212. člen ZD in preuranjeno odločilo o napotitvi na pravdo.

Glede samonakladalne prikolice in glede 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, v evidenci vozil vpisanega kot lastnina zapustnika, za katera pritožnica ni predložila prav nobenih dokazil (npr. računov), iz katerih bi izhajalo, da jih je (vsaj delno) plačala (tudi) sama, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o manj verjetni pravici pritožnice, zato je glede teh dveh stvari povsem pravilno na pravdo napotilo pritožnico.

Utemeljeno pa pritožnica opozarja na zmotno uporabo 213. člena ZD v delu, ki se nanaša na molzni stroj gom. plus in na kuhinjo iz leta 2008, v zvezi s katerima je pritožnica v spis vložila listinska dokazila, da jih je kupila ona, saj je za molzni stroj predložila račun Kmetijske zadruge ..., ki se glasi na njeno ime, glede kuhinje iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR pa lastnoročno napisano izjavo priče E. E., ki izjavlja da je ravno pritožnica v celoti plačala kuhinjo. Upoštevaje navedena dokazila o nakupu in tudi podatke v spisu, iz katerih izhaja, da tudi pritožnica stalno prebiva na istem naslovu, na katerem je živel zapustnik, t.j. na nepremičnini, na kateri sta se v času smrti zapustnika nahajala tudi molzni stroj in kuhinja, pa je po oceni pritožbenega sodišča materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi glede teh dveh stvari pravica pritožnice manj verjetna od pravice dedinj, ki ji to pravico odrekata.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v izpodbijanih točkah I. in II. izreka spremeni tako, da se sedaj v celoti pravilno glasi: ″I. Zapuščinski postopek se prekine in se: - dedinjo A. A., stan. ..., napoti na pravdo, da zoper dedinje B. B., stan. ..., C. C., stan. ... in D. D., stan. ..., vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino zapustnika ne spada: samonakladalna prikolica v vrednosti 600,00 EUR in 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, komercialna oznaka 404, VIN: ..., leto izdelave 1981, reg. označba: ...; - dedinji C. C., stan. ... in D. D., stan. ..., napoti na pravdo, da zoper dedinji A. A., stan. ... in B. B., stan. ..., vložita tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino zapustnika spada: molzni stroj gom. plus v vrednosti 754,40 EUR in kuhinja iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR.

II. Na pravdo napotene dedinje morajo tožbe vložiti v roku 30-tih dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga dokončalo ne glede na zahtevke, glede katerih je stranke napotilo na pravdo.″

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I. izreka prekinilo zapuščinski postopek in dedinjo A. A. napotilo na pravdo, da zoper dedinje B. B., C. C. in D. D. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino zapustnika ne spada: molzni stroj gom. plus v vrednosti 754,40 EUR, kuhinja iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR, samonakladalna prikolica v vrednosti 600,00 EUR, 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, komercialna oznaka 404, VIN: ..., leto izdelave 1981, reg. označba: ... in pod točko II. izreka na pravdo napoteni dedinji naložilo, da mora tožbo vložiti v roku 30-tih dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga dokončalo ne glede na zahtevke, glede katerih je stranke napotilo na pravdo.

2. Zoper ta sklep se je pritožila dedinja A. A. (v nadaljevanju: pritožnica), ki sklep izpodbija v celoti iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb dednega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep o napotitvi na pravdo razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi najprej povzame bistveno vsebino odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, v nadaljevanju pa sodišču prve stopnje očita kršitev določil 212. in 210. člena ZD, ki ju v nadaljevanju tudi povzame, saj meni, da je glede na zgoraj citirana določila ZD preuranjeno odločilo koga napoti na pravdo, s tem pa je zaradi neupoštevanja omenjenih določil zakona povzročilo za pritožnico izrazito neugodne posledice. Pritožnica izpostavlja in citira tudi 213. člen ZD, v skladu s katerim sodišče napoti na pravdo oziroma upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, sodišču prve stopnje pa očita, da tega zakonskega določila pri svoji odločitvi v izpodbijanem sklepu ni uporabilo pravilno, saj ni upoštevalo, da se nahajajo v dednem spisu verodostojne listine, ki izkazujejo, da ima močnejšo pravico glede svojega izločitvenega zahtevka, kot pa jo imajo preostale dedinje. Tako se glede molznega stroja gom. plus v vrednosti 754,00 EUR v spisu nahaja račun Kmetijske zadruge ... z dne 14. 7. 2016 , ki se glasi na ime pritožnice, glede kuhinje iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR se v spisu nahaja lastnoročno napisana izjava priče E. E., ki izjavlja da je ravno pritožnica v celoti plačala kuhinjo, glede samonakladalne prikolice v vrednosti 600,00 EUR in 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, komercialna oznaka 404 VIN ..., leto izdelave 1981, reg. označba ..., pa izpostavlja, da so preostale dedinje že na zapuščinskem naroku dne 8. 5. 2019 izjavile, da svoj pripadajoči dedni delež odstopajo pritožnici, kar vse pa je sodišče po njeni oceni pri izdaji izpodbijanega sklepa očitno spregledalo in temu posledično pomotno izdalo sklep glede napotitve na pravdo pritožnico. Sodišču prve stopnje pritožnica še očita, da se v izpodbijanem sklepu o dedovanju ni opredelilo do dejstev, na podlagi katerih je sodišče štelo, da ima pritožnica manjšo verjetnost uspeha in da se zato v tem delu izpodbijanega sklepa niti ne da preizkusiti, saj je kot takšen neobrazložen. Izpostavlja še, da so zapuščinskemu sodišču bile pred izdajo spornega sklepa znane vse v tej pritožbi izpostavljene okoliščine in predloženi tudi listinski dokazi, do katerih pa se v obrazložitvi ni opredelilo. Po mnenju pritožnice je odločitev zapuščinskega sodišča zaradi vsega navedenega preuranjena. Da bi se zapuščinski postopek lahko pravno korektno izvedel, bi po njeni oceni moralo zapuščinsko sodišče postopati po določilih 213. člena ZD in napotiti na pot pravde tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Ob pomanjkanju obrazloženih razlogov zakaj se je sodišče sploh odločilo, da šteje za manj verjetno pravico pritožnice (ki ima verodostojne pisne izjave oz. račune), se izkaže, da ima izpodbijani sklep tolikšne pomanjkljivosti, da ga je potrebno razveljaviti.

3. Dedinji D. D. in C. C. sta odgovorili na pritožbo pritožnice, v odgovorih pa se zavzemata za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Če je med dediči spor o dejstvih ali uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, sodišče po določbi 1. točke 212. člena ZD prekine zapuščinski obravnavo in napoti stranke na pravdo. Po določilu 1. odstavka 213. člena ZD napoti na pravdo tisto stranko, katero pravico šteje za manj verjetno, pri čemer mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, katera stranka je svoje trditve izkazala za verjetnejše. 7. Sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ni izdalo iz razloga, ker bi med dedinjami obstajal spor o dejstvih, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, zato mu pritožnica neutemeljeno očita kršitev določil 210. člena ZD, ki določa, kdaj sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (npr. dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža). Iz istega razloga pa so pravno nepomembne tudi pritožbene navedbe pritožnice, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo že podanih dednih izjav dedinj.

8. V tem konkretnem primeru je izpodbijani sklep (sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinje na pravdo) posledica spora med dedinjami o tem, katero premoženje spada v zapuščino po zapustniku (1. točka 212. člena ZD). Pritožnica pa v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje v točki 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da med dedinjami obstaja ta spor, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa kršilo 212. člen ZD in preuranjeno odločilo o (prekinitvi zapuščinskega postopka in) napotitvi na pravdo.

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v točki 4. obrazložitve navedlo povsem dovolj razlogov, zakaj šteje pravico pritožnice za manj verjetno, da se da v tem delu izpodbijani sklep preizkusiti, zato pritožbeno smiselno zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Obstoja kakšne druge kršitve določb postopka iz 1. in 2. odstavka 339. člena ZPP pa pritožnica konkretizirano ne uveljavlja.

10. Je pa delno utemeljen očitek pritožnice, da je pri izdaji izpodbijanega sklepa sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 213. člena ZD.

11. Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 4. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da so bile vse premičnine, ki so predmet izpodbijanega sklepa, kupljene oziroma nabavljene v času življenja zapustnika in so se v času smrti tudi nahajale na nepremičninah, katerih lastnik je zapustnik, ter da je v evidenci vozil kot lastnik kmetijskega traktorja tudi naveden pok. F. F. (zapustnik). Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je tudi po oceni pritožbenega sodišča materialno pravno, t.j. v skladu z 213. členom ZD, glede samonakladalne prikolice v vrednosti 600,00 EUR in glede 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, komercialna oznaka 404, VIN: ..., leto izdelave 1981, reg. označba: ..., v evidenci vozil vpisanega kot lastnina zapustnika, za katera pritožnica ni predložila prav nobenih dokazil (npr. računov), iz katerih bi izhajalo, da jih je (vsaj delno) plačala (tudi) sama, pravilen zaključek sodišča prve stopnje o manj verjetni pravici pritožnice, zato je glede teh dveh stvari povsem pravilno na pravdo napotilo pritožnico.

12. Utemeljeno pa pritožnica opozarja na zmotno uporabo 213. člena ZD v delu, ki se nanaša na molzni stroj gom. plus v vrednosti 754,40 EUR in na kuhinjo iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR, v zvezi s katerima je pritožnica v spis vložila listinska dokazila, da jih je kupila ona, saj je za molzni stroj predložila račun Kmetijske zadruge ... z dne 14. 7. 2016 , ki se glasi na njeno ime, glede kuhinje iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR pa lastnoročno napisano izjavo priče E. E., ki izjavlja da je ravno pritožnica v celoti plačala kuhinjo. Upoštevaje navedena dokazila o nakupu in tudi podatke v spisu, iz katerih izhaja, da tudi pritožnica stalno prebiva na istem naslovu, na katerem je živel zapustnik, t.j. na nepremičnini, na kateri sta se v času smrti zapustnika nahajala tudi molzni stroj in kuhinja, pa je po oceni pritožbenega sodišča materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi glede teh dveh stvari pravica pritožnice manj verjetna od pravice dedinj, ki ji to pravico odrekata. Ker je ob pravilni uporabi 213. člena ZD glede molznega stroja gom. plus v vrednosti 754,40 EUR in glede kuhinje iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR šteti za manj verjetno pravico dedinj C. C. in D. D., ki trdita, da tudi ti dve premičnini sodita v zapuščino zapustnika F. F., je potrebno glede teh dveh premičnin na pravdo napotiti dedinji C. C. in D. D. Tožbo morata dedinji vložiti zoper pritožnico in tudi zoper dedinjo B. B., ki ni zatrjevala, da obravnavani premičnini sodita v zapuščino zapustnika oziroma ni nasprotovala navedbam pritožnice, da obravnavani premičnini ne sodita v zapuščino.

13. Glede na vse povedano je bilo delno utemeljeni pritožbi pritožnice v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD delno ugoditi in izpodbijani sklep ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti odločitve je pritožbeno sodišče v izreku tega sklepa povzelo celoten izrek izpodbijanega sklepa, kot se pravilno glasi po njegovi spremembi.

14. Sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo ni končni sklep, zato so stroški, ki so nastali z vložitvijo pritožbe del stroškov postopka. O njih bo odločalo sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o dedovanju.