Jedro

Ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo sodišče prve stopnje ne bi imelo zakonske podlage, da upnika poziva, da predlog popravi tako, da namesto dolžnika, ki je naveden v izvršilnem naslovu (za katerega je ugotovilo, da je izbrisan iz sodnega registra) označi kot dolžnika nekoga, ki v izvršilnem predlogu ni označen kot dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo, ker je bil vložen zoper dolžnika, ki je bil še pred vložitvijo predloga za izvršbo izbrisan iz sodnega registra.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da izda sklep o izvršbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik v pritožbi priznava, da dolžnik, kot je bil označen v izvršilnem predlogu, ob njegovi vložitvi, ni več obstajal. Navedeno dejstvo potrjuje pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da proti dolžniku zato ni mogoče dovoliti predlagane izvršbe. Izvršilni naslov, ki ga je predlogu priložil upnik, se namreč nanaša na dolžnika, ki je prenehal obstajati (priloga A/4). Očitek bistvene kršitve določb postopka ni podan. Če bi sodišče prve stopnje, tako kot to predlaga pritožnik, izdalo predlagani sklep o izvršbi zoper dolžnika, ki je prenehal, bi storilo bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je dolžnik s prenehanjem izgubil procesno sposobnost. Te pomankljivosti pa ni mogoče odpraviti na način, kot ga je predlagal pritožnik, to je s podelitvijo lastnosti stranke v tem izvršilnem postopku dolžniku v smislu tretjega odstavka 76. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ, ker so zakonitemu zastopniku dolžnika, z izbrisom iz sodnega registra, prenehala tudi pooblastila, da zastopa dolžnika. To pa bi bila tista ovira, ki bi onemogočala udeležbo dolžnika v izvršilnem postopku. S prenehanjem dolžnika pa ni onemogočeno sodno varstvo upnika, da pride do poplačila svoje terjatve v izvršilnem postopku. Z uradnim obvestilom o izbrisu dolžnika iz sodnega registra v Uradnem listu RS je upnik dobil upravičenje, da predlaga izvršbo proti družbeniku izbrisane družbe, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik (drugi odstavek 24. člena v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZIZ). Tudi pritožnik se je zavedal možnosti, da je obveznosti dolžnika prevzel družbenik izbrisane družbe, kot njen singularni pravni naslednik, kar navaja v pritožbi. Pri tem pa pritožbeno sodišče opozarja, da bi moral temu ustrezno tudi označiti nasprotno stranko, česar pa ni storil. Predlog v pritožbi, da se izvršilni postopek izvede le na premoženju družbe, pa je neutemeljen iz razloga, ker je 36. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki je določal, da se na premoženju družbe, ki se najde po izbrisu družbe, izvede postopek likvidacije oziroma stečaja, razveljavljen z ustavno Odločbo o oceni ustavnosti... (Ur. list RS št. 93/2002), ravno iz razloga, ker je po izbrisu družbe iz sodnega registra premoženje družbe prešlo na družbenike. To pa pomeni, da je premoženje dobilo novega lastnika, ki ima tudi pravdno sposobnost, to je sposobnost biti stranka v postopku. Zato brez ustrezne stranke v postopku ni mogoče dovoliti izvršbe.

Ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo sodišče prve stopnje tudi ne bi imelo zakonske podlage, da upnika poziva, da predlog popravi tako, da namesto dolžnika, ki je naveden v izvršilnem naslovu (za katerega je ugotovilo, da je izbrisan iz sodnega registra), označi kot dolžnika nekoga, ki v izvršilnem predlogu ni označen kot dolžnik.

Ta odločitev je v sferi upnika, ki mora k predlogu zoper nekoga, ki ni označen kot dolžnik iz izvršilnega naslova, priložiti tudi ustrezna dokazila o prehodu oziroma prevzemu obveznosti. Ker tega ni predlagal, ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati, da to stori. Zato je neutemeljen pritožnikov očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo ravnati v skladu z določilom prvega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Ker se je izkazalo, da uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ni podan, je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).