12. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž. na seji dne 12. novembra 2003

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 452/2000 z dne 25. 10. 2002 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 767/97 z dne 11. 10. 2000 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 108. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 47/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo ustavnega pritožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katerima mu je bila odmerjena starostna pokojnina po 108. členu Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr).

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da Ministrstvo za obrambo ni ravnalo v skladu s 14. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I - v nadaljevanju UZITUL), ki med drugimi aktivnim vojaškim osebam zagotavlja statusne, socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve tega zakona po zveznih predpisih v poveljstvih, enotah in zavodih Jugoslovanske ljudske armade, ki so se na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in XCVII k Ustavi Republike Slovenije na področju ljudske obrambe (Uradni list RS, št. 35/90 in nasl.) preimenovali v poveljstva, enote in zavode Teritorialne obrambe Republike Slovenije, če v določenem roku nadaljujejo delo kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Ministrstvo naj bi z nezakonitim zniževanjem plače njegove pridobljene pravice povsem izničilo in ga upokojilo s pravico do pokojnine, odmerjene na podlagi samovoljno izbrane primerljive plače drugega v Teritorialni obrambi zaposlenega delavca, kot to omogoča drugi odstavek 108. člena ZObr. Pritožnik meni, da bi mu morala biti pokojnina odmerjena ob upoštevanju statusa, kot ga je imel na dan 25. 6. 1991.

3.Ker pritožnik meni, da mu drugi odstavek 108. člena ZObr jemlje pravico, da bi se mu pokojnina odmerila na način, kot se odmeri drugim zavarovancem, vlaga hkrati z ustavno pritožbo tudi pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti. Kot pobudnik navaja, da se z izpodbijano določbo le prikrivajo slabosti iz preteklosti, nastale na strani Ministrstva za obrambo, in ustvarjajo grobe razlike v ureditvi pokojninske pravice vojaških oseb iz 14. člena UZITUL. Izpodbijana določba naj bi Ministrstvu omogočala manipuliranje z upokojevanjem.

B. - I.

4.Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo, ki je dopustno zoper posamične akte državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar se z njimi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavna pritožba je poseben institut varovanja človekovih pravic in svoboščin in je v sistemu sodnega varstva namenjena izjemni obravnavi sodnih odločb, ne pa funkciji pritožbenega sodišča, zato jo je mogoče vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev (tretji odstavek 160. člena Ustave in prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS).

5.Pritožnik ni izkazal, da je izčrpal vsa pravna sredstva. Zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča je bila dopustna revizija, ki jo je pritožnik sicer vložil, vendar ni izkazal, da bi bilo o njej že odločeno. Ustavno pritožbo je bilo zato treba zavreči.

B. - II.

6.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 108. člena ZObr je očitno neutemeljena. Pobudnik ne navaja razlogov, ki jih ne bi Ustavno sodišče presojalo že z odločbo št. U-I-12/95 z dne 20. 11. 1997 (Uradni list RS, št. 76/97 in OdlUS VI, 152), s katero je presodilo, da drugi odstavek 108. člena ni v neskladju z Ustavo. V 10. točki obrazložitve te odločbe je med drugim navedlo, da pravica do plače ni izrecno navedena kot ustavna pravica, v 11. točki pa, da določbe 14. člena UZITUL ni mogoče razumeti tako, kot da je s tem Republika Slovenija določeni kategoriji upravičencev zagotovila, da se višina njihovih socialnih oziroma drugih prejemkov (do katerih so imeli pravico ob osamosvojitvi oziroma ob prestopu v TO) nikoli ne bo zmanjšala. V 19. točki obrazložitve navedene odločbe je opozorilo, da se bo v posamičnih, konkretnih postopkih za vsakega od pobudnikov posebej presojalo, ali so jim bile pri zagotavljanju pravic iz naslova zaposlitve v TO ustrezno upoštevane pravice, pridobljene do 25. 6. 1991. Iz istih razlogov, kot so navedeni v navedeni odločbi, je treba tudi to pobudo zavrniti kot očitno neutemeljeno.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić