Jedro

Pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da se mora na menico, če se zavezuje pravna oseba, poleg navedbe firme in lastnoročnega podpisa, obvezno navesti še ime in priimek zakonitega zastopnika. V predmetni zadevi je podpis fizične osebe dan zraven žiga pravne osebe in v takem primeru se tudi brez izrecne označbe predpostavlja, da je menico fizična oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, pod ime katere se podpiše. Morebitne nejasnosti v zvezi s podpisom fizične osebe ne morejo povzročiti neveljavnosti menice, temveč vplivajo le na morebitno odgovornost za terjatev iz te menice, kar pa je predmet odločanja v ugovornem postopku. Drugo predloženo menico je v predmetni zadevi lastnoročno podpisala fizična oseba, za katero upnik trdi, da gre za drugo dolžnico I. A., ki se v pravnem prometu podpisuje z identičnim znakom kot na menici, prepoznavnost tega podpisa pa je razvidna tudi iz prve predložene menice in priloženih meničnih izjav ter pooblastil za izpolnitev menice, vse navedeno pa v fazi odločanja o predlogu za izvršbo omogoča njegovo vsebinsko obravnavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 7. 10. 2011 za izvršbo na podlagi priloženih menic.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik zaradi napačne uporabe materialnega prava in določb postopka. Navaja, da Zakon o menici v 107. členu določa obvezne sestavine lastne menice, med njimi je v 7. točki naveden podpis izdajatelja menice. Trdi, da po stališču sodne prakse za veljavnost menice zadošča podpis trasanta pod besedilom menice. Navaja, da po pregledu menice in priložene menične izjave ter pooblastila za izpolnitev menice ter pooblastila za unovčitev menice izhaja, da je podpis zakonite zastopnice družbe in podpis drugodolžnice identičen, kar pomeni, da so izpolnjene vse obvezne sestavine menice. Meni, da Zakon o menici nikjer ne določa, kako mora izgledati podpis fizične osebe, ampak zgolj določa, da mora biti lastnoročen. Ker iz priloženih dokumentov izhaja, da se zakonita zastopnica prvodolžnika in drugodolžnica v pravnem prometu z drugimi subjekti običajno podpisuje zgolj s parafo, po upnikovem mnenju to pomeni, da gre za veljaven podpis fizične osebe. Ker je sodišče kršilo določila materialnega prava in s tem določbe postopka, upnik predlaga razveljavitev sklepa.

3. V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor upniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. V skladu z določbo 107. člena Zakona o menici (ZM) lastna menica obsega: 1) označbo, da je menica, napisano v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena; 2) nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja; 3) navedbo dospelosti; 4) kraj, kjer je treba plačati; 5) ime tistega, kateremu ali po čigar odredbi je treba plačati; 6) navedbo dneva in kraja, kjer je lastna menica izdana; 7) podpis tistega, ki izdaja menico (izdajatelj).

7. Predložena menica (priloga A 1) vse sestavine, ki jih zahteva 107. člen ZM, tudi podpis tistega, ki izdaja menico (izdajatelj), kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ima. Pod rubriko trasant, kamor se, kadar se v primeru izdaje lastne menice uporabi menični blanket za trasirano menico, navede izdajatelja menice, je zapisano z žigom C., d.o.o., poleg žiga pa je tudi podpis fizične osebe, po zatrjevanju upnika zakonitega zastopnika pravne osebe.

8. Navedeni podpis izdajatelja menice sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika lahko, vendar je pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da se mora na menico, če zavezuje pravna oseba, poleg navedbe firme in lastnoročnega podpisa, obvezno navesti še ime in priimek zakonitega zastopnika. Zadostuje, da je zakoniti zastopnik lastnoročno podpisan tako, kot se podpisuje v pravnih razmerjih v skladu s podpisom, ki je deponiram pri sodnem registru, ter da je razvidno, da se podpisuje kot zakoniti zastopnik pravne osebe in ne kot fizična oseba (primerjaj Joško Žiberna – menica, GV, letnik 1999, stran 41). Če je menico podpisala določena fizična oseba ob žigu firme, se praviloma šteje, da jo je podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav ni iz menice razvidno, da ima podpisnik pooblastilo za podpis družbe (tako dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2001, stran 41, opomba 38). Preozka je zato razlaga sodišča prve stopnje, da že samo dejstvo, da ob žigu pravne osebe in lastnoročnem podpisu ni navedeno svojstvo osebe, ki jo je podpisala, pomeni, da se je zavezala fizična oseba in ne pravna oseba. Takšno stališče je mogoče zagovarjati, če je na menici le podpis fizične osebe, brez kakršnekoli oznake, da se podpisuje kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe in brez navedbe gospodarske družbe oziroma njenega žiga, kakršen je bil tudi primer v zadevi Višjega sodišča v Ljubljani št. Cpg 151/1996. Vendar je v konkretnem primeru dejansko stanje drugačno. Podpis fizične osebe je dan zraven žiga pravne osebe in v takem primeru se tudi brez izrecne označbe predpostavlja, da je menico fizična oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, pod ime katere se podpiše. 9. Utemeljena so tudi pritožbena izvajanja glede predloga proti drugi dolžnici. Višje sodišče ugotavlja, da tudi druga predložena menica (priloga A 2) vsebuje vse sestavine, predpisane z zgoraj citiranim 107. členom ZM. Za veljavnost menice zadošča, da jo trasant lastnoročno podpiše in da je iz podpisa možno ugotoviti, ali gre za fizično ali pravno osebo, ki je kot taka mogoča (Zakon o menici s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2001, stran 69). Pojma podpis pravni red izrecno ne definira, iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje, v primeru menice torej potrditev prevzema menične zaveze. Za fizične osebe se sicer zaradi prakse in preprečevanja sporov priporoča, da podpisnik ob svojem podpisu čitljivo navede še svoje ime, priimek in naslov, vendar pa to ni neposredni pogoj za veljavnost podpisa. Morebitne nejasnosti v zvezi s podpisom zato ne morejo povzročiti neveljavnosti menice, temveč vplivajo le na morebitno odgovornost za terjatev iz te menice, kar pa je predmet odločanja v ugovornem postopku. Predloženo menico je v predmetni zadevi lastnoročno podpisala fizična oseba, za katero upnik trdi, da gre za drugo dolžnico I. A., ki se v pravnem prometu podpisuje z identičnim znakom kot na menici, prepoznavnost tega podpisa pa je razvidna tudi iz prve predložene menice in priloženih meničnih izjav ter pooblastil za izpolnitev menice, vse navedeno pa v fazi odločanja o predlogu za izvršbo omogoča njegovo vsebinsko obravnavo.

10. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).