Jedro

Odločitvi o tem, da se mu točke za bivanje v neprimernem stanovanju ne priznajo, tožnik v tožbi ne ugovarja. Nepravilnosti v zvezi s točkovanjem oziroma ocenjevanjem zdravstvenih razmer pa sodišče ni našlo.

Socialne razmere, konkretno število članov gospodinjstva oziroma dodeljeno število točk iz tega naslova, ni pravilno ocenjeno. Sporna ostaja mladoletnost B.B. in s tem nadaljnji pogoj za dodelitev zahtevanih 30 točk. B.B. je bila ob oddaji vloge mladoletna, na podlagi Splošnih določb Javnega razpisa se pri obravnavanju vloge praviloma upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Izrecno je določeno, da se kasnejše spremembe ne upoštevajo. Izjema so spremembe glede ožjih družinskih članov prosilca, kar pa ne vključuje kakršnihkoli sprememb, saj se izjeme razlagajo ozko. Poleg tega gre lahko le za spremembe, ki se nanašajo na ožje družinske člane prosilca. Da bi bila presoja okoliščin v tej smeri opravljena, pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Zato ostaja izpodbijana odločba v tem delu vsaj ne dovolj obrazložena, če že ne nepravilna oziroma neskladna s pogoji Pravilnika in razpisa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Občine Domžale, oddelka za premoženjske zadeve št. 352-177/2013 z dne 16. 1. 2014 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni občinski organ je v postopku Javnega razpisa za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem (v nadaljevanju Javni razpis) z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da se tožnik z doseženimi 350 točkami uvrsti na prednostno listo A. V 2. točki izreka je nato navedel še, da bo tožniku zagotovljeno neprofitno stanovanje, v kolikor bo z doseženimi točkami uvrščen na seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, pri čemer bo seznam teh upravičencev objavljen po dokončnosti vseh odločb, izdanih v postopku za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oziroma po rešitvi vseh pritožb zoper odločbe o uvrstitvi na prednostno listo A (3. točka izreka); v 4. točki izreka, da se bodo neprofitna stanovanja podeljevala postopoma v skladu s prednostno listo A, v letih 2014 in 2015; v 5. točki izreka, da bodo upravičenci, ki se ne bodo odzvali na poziv Občine k sklenitvi najemne pogodbe, črtani s seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, ter v 6. točki izreka, da v tem postopku niso nastali posebni stroški.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožena stranka z razpisom zagotovila 9 stanovanj za upravičence, ki bodo uvrščeni na seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Tožnik je vlogo oddal v razpisnem roku in ji priložil vsa dokazila v skladu z razpisom in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnik je bil z doseženimi 350 točkami uvrščen na listo A. Dodelitev točk je razvidna iz točkovalnega zapisnika, ki je priloga odločbe.

Iz opomb k zapisniku sledi, da je tožnik v vlogi uveljavljal 50 točk na bivanje v neprimernem stanovanju, kar se mu ne prizna, saj je cenilec stanovanje ocenil s 201 točko, kar je več, kot pripade točk stanovanju, ki je neprimerno (170 točk). Prav tako se mu ne prizna 60 točk za dva mladoletna otroka. Iz gospodinjske evidence izhaja, da je na naslovu prijavljen samo sin A.A., B.B. pa s tožnikom – vlagateljem ni v sorodu in se zato prizna samo 30 točk. Tožnik uveljavlja za sina trajna obolenja (80 točk) in trajna obolenja prosilca (60 točk), ki so posledica slabih stanovanjskih razmer, česar pa ne izkaže. Iz zdravniških potrdil izhaja, da sta oba gluhonema, kar pa ni posledica slabih stanovanjskih razmer, zato se jima točke ne priznajo.

Drugostopni organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi izvedenemu točkovanju ter ugotavlja, da je prvostopni organ tožniku pravilno dodelil 350 točk, in sicer iz naslova stanovanjskega statusa 190 točk, iz naslova socialnih razmer 30 točk za enega mladoletnega otroka ter iz naslova stalnosti bivanja v Občini Domžale 130 točk. V zvezi s pritožbenimi ugovori navaja, da se v skladu S Pravilnikom in Javnim razpisom točke iz naslova števila članov gospodinjstva dodelijo le za mladoletnega otroka (30 točk). Iz listin, ki so v spisih, izhaja, da je mladoleten samo tožnikov sin A.A., rojen 2. 12. 2005, medtem ko je B.B., partnerkina hči, že polnoletna (rojena 1. 10. 1995). Zato je pravilno, da se podeli 30 točk za A.A., ni pa pravilna obrazložitev, da se točke za B.B. ne podelijo, ker ni v sorodstvenem razmerju s tožnikom.

Točke iz naslova zdravstvenih razmer oziroma trajnega obolenja prosilca ali odraslega družinskega člana, pogojene s slabimi stanovanjskimi razmerami, se v skladu s Pravilnikom podelijo samo, če sta izpolnjena oba pogoja in torej takrat, ko je iz predloženega potrdila osebnega zdravnika razvidno, da prosilec ali družinski člena boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, in ko je trajno obolenje posledica slabih stanovanjskih razmer, pri čemer so iz zapisnika o točkovanju upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če to ugotovi komisija ob ogledu stanovanja. Tožnik je predložil potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega ne izhaja, da bi bolehal za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo. Tudi iz potrdila pediatra ne izhaja, da ima takšno obolenje sin A.A., zato je organ prve stopnje pravilno odločil, ko tožniku ni dodelil točk iz tega naslova. Kljub temu, da ni izpolnjen že prvi pogoj, je pritožbeni organ preveril točkovalni zapisnik za stanovanje, ki ga je izdelal sodni cenilec in pri tem ugotovil, da cenilec ni priznal odbitnih točk za vlago, kar pomeni, da tudi drugi pogoj za dodelitev točk iz naslova zdravstvenih razmer ni izpolnjen.

Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Meni, da so bile kršene določbe Pravilnika in da bi mu moralo biti dodeljeno večje število točk (520 namesto 350).

Več točk bi mu moralo biti dodeljenih iz naslova števila članov gospodinjstva. S tožnikom namreč že ves čas živi tudi hčerka izvenzakonske partnerice, ki je bila v času predložitve vloge mladoletna in bi mu moralo biti dodeljenih še 30 točk za mld. B.B. Glede na slabe stanovanjske razmere in trajno obolenje mld. A.A. bi moral dobiti več točk tudi pri točkovanju zdravstvenih razmer. Iz potrdila osebnega zdravnika je razvidno, da gre pri sinu A.A. za ponavljajoče se kronično obolenje ušes in dihal. Iz mnenja sodnega izvedenca je hkrati nedvomno razvidno, da je stanovanje, v katerem bivajo, vlažno. Iz mnenja osebnega zdravnika z dne 9. 10. 2013 pa tudi izhaja, da bi tožniku, ki je invalid, večje in primernejše stanovanje pozitivno vplivalo na njegovo zdravstveno rehabilitacijo. Gluh od rojstva je tudi tožnikov otrok A.A., kar bi bilo po mnenju tožnika treba upoštevati pri točkovanju.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno število točk, ki jih je tožnik dosegel na Javnem razpisu.

Odločitvi o tem, da se mu točke za bivanje v neprimernem stanovanju, ki jih je uveljavljal v prijavi na Javni razpis, ne priznajo, tožnik v tožbi ne ugovarja in ji tudi ni ugovarjal v pritožbi. Sodišče samo pa nepravilnosti v tej zvezi pri pregledu spisov tudi ni našlo.

Prav tako ni našlo nepravilnosti v zvezi s točkovanjem oziroma ocenjevanjem zdravstvenih razmer, zato tožbene ugovore v tej zvezi zavrača kot neutemeljene. Pravilna in obširna je v tej zvezi tudi obrazložitev izpodbijane odločbe, zato se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, nanjo sklicuje. Iz zdravniških potrdil, ki se nahajajo v spisih, tudi po presoji sodišča, enako kot meni tožena stranka, ni ne pri tožniku ne pri njegovem sinu A.A. razvidno trajno obolenje zgornjih dihal, ki bi bilo pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, kar je po določbah Pravilnika pogoj za ocenjevanje zdravstvenih razmer z zahtevanimi 80 oziroma 60 točkami. V konkretnem primeru namreč iz zdravniškega potrdila za tožnika sledi samo, da je vedno bolj razdražljiv in da bi mu drugo stanovanje koristilo pri nadaljnji rehabilitaciji, kar pomeni, da za točkovanje trajnega obolenja tožnika po točki 7.2 točkovalnega zapisnika ni nobene podlage. Iz zdravniških potrdil za mld. A.A., iz katerih izhaja le, da je imel številne okužbe dihal in vnetje ušes, pa prav tako ni razvidno, da bi šlo za trajno obolenje, ki se zahteva po Pravilniku. Tovrstno trajno obolenje tudi ni razvidno iz zdravniškega potrdila z dne 21. 8. 2013, na katerega se tožnik sklicuje v tožbi. Okoliščina, da je mld. A.A. gluh od rojstva, namreč za točkovanje zdravstvenih razmer ni relevantna, tako kot z ozirom na citirane določbe Pravilnika in razpisne pogoje tudi ni relevantna gluhonemost tožnika, na katero se le-ta sklicuje v tožbi in pred tem že v pritožbi.

Pač pa po presoji sodišča v konkretnem primeru niso pravilno ocenjene socialne razmere, konkretno število članov gospodinjstva oziroma dodeljeno število točk iz tega naslova. Stališče, da gre pri B.B. za osebo (otroka), ki se v načelu upošteva pri točkovanju socialnih razmer, je zavzela že tožena stranka v svoji odločbi. Sporna ostaja mladoletnost B.B. in s tem nadaljnji pogoj za dodelitev zahtevanih 30 točk iz Pravilnika. V tej zvezi pa ni sporno, da je bila B.B. ob oddaji vloge mladoletna ter da se na podlagi Splošnih določb Javnega razpisa pri obravnavanju vloge praviloma upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Izrecno je tudi določeno, da se kasnejše spremembe ne upoštevajo. Izjema so spremembe glede ožjih družinskih članov prosilca, kar pa po presoji sodišča ne vključuje kakršnihkoli sprememb, saj se izjeme razlagajo ozko. Poleg tega gre lahko le za spremembe, ki se nanašajo na ožje družinske člane prosilca. Da bi bila presoja okoliščin v tej smeri opravljena, pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Zato ostaja izpodbijana odločba v tem delu vsaj ne dovolj obrazložena, če že ne nepravilna oziroma neskladna s pogoji Pravilnika in razpisa.

Sodišče je zato tožbi iz razloga bistvene kršitve določb postopka in posledično (lahko) nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ugodilo, ter izpodbijano odločbo na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

O stroških postopka je odločeno na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

Sodišče je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.