Jedro

Obsodba na 13 let zapora je utemeljen razlog za zaključek, da bi sprejem take osebe v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za javni red (JR).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije njega in njegovega mladoletnega sina, ker je ugotovila, da je bil tožnik v letu 1980 obsojen za kaznivo dejanje umora na 13 let zaporne kazni, in da bi njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red.

Zoper odločbo je tožnik 30.11.1993 vložil tožbo, v kateri navaja, da je res bil pravnomočno obsojen na 13 let zapora, vendar je bil 1987 leta pogojno izpuščen iz zapora in se še istega leta zaposlil. V letu 1991 je sicer bil osumljen kaznivega dejanja tatvine, vendar se je izkazalo, da tega dejanja ni storil. Dalje v tožbi opisuje težki položaj, v katerem se je znašel kot oseba brez državljanstva in brez vseh dokumentov, enako njegov oče, ki živi z njim. Meni, da izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je za svojo odločitev imela podlago v 8. točki 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, zato vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) v 1. odstavku 40. člena določa, da državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se vloga za pridobitev državljanstva lahko zavrne osebi, za katero se ugotovi, da so pri njej podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona, to je, da bi njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Tožena stranka je tožnikovo vlogo zavrnila, ker je ugotovila, da bi njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red.

Sodišče ugotavlja, da dejstva, zaradi katerih tožena stranka ni ugodila vlogi tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, niso sporna, saj tudi tožnik v tožbi navaja, da je bil obsojen na 13 let zapora. To pa izhaja tudi iz listin, ki se nanašajo na prestajanje te kazni in se nahajajo v spisu. Po mnenju sodišča je tožena stranka na podlagi teh dejstev utemeljeno zaključila, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red. Tudi Vlada Republike Slovenije je v pozneje izdani uredbi o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94) določila, da je nevarnost za javni red po 8. točki 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije podana, če je bila oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na kazen zapora ali pa dvakrat ali večkrat pogojno. Ob taki ugotovitvi pa ima tožena stranka na podlagi določbe 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije diskrecijsko pravico odločiti o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, in sodišče tudi nima razloga za zaključek, da bi tožena stranka pri uporabi tega pooblastila ravnala samovoljno in ga uporabila v nasprotju z njegovim namenom.

Glede na določbo 4. odstavka 40. člena v zvezi s 14. členom zakona o državljanstvu Republike Slovenije pa državljanstva Republike Slovenije tudi ne more dobiti ndl. J., ker ga otrok, ki še ni star 18 let, lahko pridobi le, če ga pridobi eden od staršev.

Odločba tožene stranke je iz zgoraj navedenih razlogov zakonita, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.