Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je sklenila prodajno pogodbo s tretjo osebo. Tožnica je navajala, da gre pri prodajni pogodbi za navidezno prodajno pogodbo, ki je v resnici darilna pogodba. Za darilno pogodbo pa niso izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost, saj tretja oseba ni imela namena podariti nepremičnine toženki, ampak izigrati upnika, da ne bi bil poplačan iz tega premoženja. Kavza pogodbe je bila izigrati upnika in je zato nedopustna, pogodba pa nična. Nedopusten nagib je bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo. Ker je sporna pogodba neodplačna, je nična tudi, če toženka ni vedela, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev tretje osebe. Prodajne pogodbe tako ni, prikrita darilna pogodba pa je nična. Primarno je zahtevala ugotovitev ničnosti prikrite darilne pogodbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, podredno pa je postavila zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti 7. 7. 2017 sklenjene prodajne pogodbe. Nadalje je odločilo, da se ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke (točka II izreka), da se zaradi vzpostavitve zemljiškoknjižnega vpisa, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice na toženko, dovoli vknjižba lastninske pravice v korist prejšnjega lastnika, iz razlogov, ker gre za fiktiven pravni posel, ki v sebi prikriva prikrito darilno pogodbo, torej neodplačen pravni posel, na podlagi katerega je dolžnik tožeče stranke v času, ko je že vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da ima tožeča stranka zoper njega svoj zahtevek, ki temelji na podlagi sodne odločbe, neodplačno prenesel lastninsko pravico na navedeni nepremičnini (ki je bila še edino njegovo premoženje) na toženko, s čemer je prišlo do izigranja tožeče stranke.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo ter zaključilo, da zavrnitev tožbenega zahtevka na ničnost prikrite darilne pogodbe ne pomeni pravnomočne ugotovitve, da ta pogodba ni nična. O vprašanju ničnosti sporne pogodbe, ki je bila podlaga za materialnopravno neveljavno vknjižbo, je še vedno mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju izbrisne tožbe.

4. Zoper to sodbo toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanja: ‒ Ali je sodišče upravičeno (oz. celo dolžno) uveljaviti pravne posledice ničnosti sklenjene pogodbe ali drugega pravnega akta - v obliki vzpostavitve zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred sklenitvijo same pogodbe ali drugega pravnega akta - ne da bi ob tem sodišče to isto pogodbo ali pravni akt istočasno razglasilo za nično?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).