Jedro

Glede na to, da je bil zoper V.Z. in sedaj toženo stranko zahtevek na izročitev traktorja, za katerega ni dvoma, da je tožnik ob ogledu v zadevi P 1 sam izjavil, da ni njegov (v spisu P 2 priloge C1-C3), postavljen kot podrejeni zahtevek, pri čemer je iz navedb tožnika tudi razvidno, da je v pravdni zadevi P 1 zatrjeval, da je (prvi) traktor IMT 539 odtujil V.Z., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek v tej pravdni zadevi ni sklepčen (in ga je zato zavrnilo).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek na izročitev traktorja, ki ga prikazujejo na ogledu v zadevi opr. št. P 1 dne 26.6.2000 posnete fotografije. Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 100.980,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.3.2006 dalje do plačila.

Proti takšni sodbi se pritožuje tožnik po svojem pooblaščencu. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje. Navaja, da je res v pravdni zadevi P 1 tožnik tožil V.Z. zaradi izročitve določenih nepremičnin ter denarnega zneska. Res je na naroku dne 26.6.2000 tožnik razširil tožbeni zahtevek zoper V.Z. še na izročitev traktorja iz določenih razlogov, vendar ne njegovega traktorja. Toženo stranko M.Z. pa je tožil na izročitev njegovega traktorja, toženka pa je tudi sama nasprotovala izročitvi navedenega traktorja. Z njo se ni nič poravnaval. Njegov traktor je bil v dejanski posesti tožene stranke in zato ga je od nje zahteval, sin V. pa ga je le oškodoval in ta zadeva za izročitev traktorja ni v vzročni zvezi z zadevo V.Z., z njim je v nekih okoliščinah sklenil sodno poravnavo. Toženka ni stranka te sodne poravnave, sklenjene pod opr. št. P 2 Okrajnega sodišča v Kopru z dne 19.1.2006. Tožnik je v teku pravdnega postopka sodišču predstavil kateri traktor s tožbo zahteva, zanjo je predložil celo listine. To sodišče samo ugotavlja, saj navaja: »drži pa, da že sam tožnik navaja, da traktor (na fotografiji) ni njegov«, sodišče pa še nadalje navaja, da je tožnikov traktor IMT 539. Ker je tožnik tedaj nastopal v pravdi brez pooblaščenca, je pa nedvoumno označil predmet tožbenega zahtevka drugače in določneje kot njegov nekdanji pooblaščenec, je prav gotovo protispisen zaključek sodišča, da s tožbo zahteva traktor iz fotografije. Tak zahtevek bi moralo sodišče tožniku vrniti v popravo, dati pa bi mu tudi moralo možnost, da si priskrbi pooblaščenca. Tožnik nima v zavesti, da bi izrecno zatrdil, da bo po razrešitvi pooblaščenca nastopal sam in brez pooblaščenca. V konkretnem primeru se je tožnik na glavni obravnavi izjasnil o spremembi tožbenega zahtevka in ga tudi formuliral. Zato bi moralo sodišče odločiti v mejah tako postavljenega zahtevka (člen 2/1 ZPP) za vrnitev traktorja IMT 539, saj je tožnik laično spremenil tožbeni zahtevek in namesto fotografiranega traktorja zahteval slednjega, to je IMT 539. To je iz spisa lepo razvidno pa tudi iz obrazložitve sodbe izhaja prav to. Nasprotna stranka temu sploh ni nasprotovala. Zato ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti, izrek pa nasprotuje razlogom sodbe. Gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbi člena 339/II, točka 14 ZPP. Posledično gre tudi za napačno uporabo materialnega prava v določenem obsegu pa tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Hkrati tudi predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks za pritožbo. Je brez premoženja in stalnih dohodkov. Dokazila o tem bo predložil v roku 30 dni.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene takšne kršitve v postopku, na katero bi moralo paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbene navedbe o tem, kateri traktor je tožnik zahteval so v nasprotju z dosedanjimi tožnikovimi navedbami. Najprej je treba povedati, da je tožnika v času, ko je bil oblikovan tožbeni zahtevek glede traktorja v pravdni zadevi P 2, prej P 1 (zoper V.Z.) zastopal odvetnik in torej ne gre za laično spremembo tožbenega zahtevka. Iz popravka prvotnega tožbenega zahtevka v zadevi P 1 na glavni obravnavi dne 29.6.2004 je razvidno, da je bil zahtevek na izročitev traktorja naperjen tako zoper Viljema Zadnika kot zoper sedaj toženo stranko v zadevi P 3, na isti glavni obravnavi je sodišče prve stopnje tudi sklenilo, da se pravdni zadevi P 3 in P 1 združita, zadeva pa je bila zaključena s sodno poravnavo med V.Z. in tožnikom tudi za znesek vrednosti traktorja. Glede na to, da je bil zoper V.Z. in sedaj toženo stranko zahtevek na izročitev traktorja, za katerega ni dvoma, da je tožnik ob ogledu v zadevi P 1 na list. št. 41 sam izjavil, da ni njegov (v spisu P 2 priloge C1-C3), postavljen kot podrejeni zahtevek, pri čemer je iz navedb tožnika tudi razvidno, da je v pravdni zadevi P 1 zatrjeval, da je (prvi) traktor IMT 539 odtujil V.Z., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek v tej pravdni zadevi ni sklepčen in ga je zato zavrnilo. Zato je pritožbeno sodišče, potem, ko je ugotovilo, da v postopku tudi niso bile zagrešene kršitve na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo bo odločilo sodišče prve stopnje (1. odstavek 169. člena ZPP).