Jedro

Na uporabo z zakonom predpisane davčne stopnje temeljnega prometnega davka pri uvozu blaga ne more vplivati mnenje upravnega organa, pristojnega za finance, temveč le predpis, izdan na podlagi zakona ali mednarodna pogodba.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi carinarnice s katero je le-ta tožniku naložila plačilo prometnega davka v znesku 2.709.375,00 SIT za cigarete, ki so bile uvožene po uvozni carinski deklaraciji. V obrazložitvi odločbe je tožena stranka navedla, da prometni davek ob uvozu cigaret po navedeni uvozni carinski deklaraciji ni bil obračunan, kar je carinarnica ugotovila po naknadnem pregledu dokumentacije z zapisnikom in na njegovi podlagi izdala sporno odločbo. Po zakonu o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev, ki je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije veljal kot republiški predpis, bi morala carinarnica ob uvozu cigaret obračunati temeljni prometni davek po predpisani davčni stopnji iz tarifne številke 3 tarife temeljnega prometnega davka, ki je za vse vrste uvoznih in licenčnih cigaret znašala 65 %, dejansko pa ga je obračunala po nižjih davčnih stopnjah, zato je uvoznik plačal temeljni prometni davek v premajhnem znesku, to je v višini 6.593.750 SIT. Carinarnica je ravnala pravilno, ko je s sporno odločbo odmerila doplačilo prometnega davka, saj gre nedvomno za uvožene cigarete in na odmero prometnega davka ni moglo vplivati mnenje Ministrstva za finance Republike Slovenije, ki ga je tožnik priložil pritožbi. To mnenje, ki ga je ministrstvo posredovalo ..., vsekakor ne daje pooblastila carinarnicam, da bi ravnale mimo navedenega zakona, saj jih pri odločanju veže načelo zakonitosti. Odločba carinarnice je pravilno oprta na določila 1. odstavka 272. člena carinskega zakona, po katerem carinarnica lahko, ne glede na 1. odstavek 270. člena tega zakona, izda odločbo o plačilu oziroma povračilu carine in drugih uvoznih davščin v dveh letih od dneva vložitve deklaracije, če je bil plačan manjši ali večji znesek carine in drugih uvoznih davščin zaradi tega, ker deklarant v deklaraciji ni prijavil pravilnih podatkov, od katerih je odvisen obračun teh dajatev. Z zapisnikom o naknadni kontroli uvoženega blaga št. 03-4760 z dne 8.4.1992 pa je bilo ugotovljeno, da temeljni prometni davek ni obračunan. Tožnikova pritožba torej ni utemeljena.

Tožnik v tožbi navaja, da je carinarnica cigarete, ki jih je tožnik po carinski deklaraciji uvozil s Hrvaške, obdavčila po stopnjah, kot veljajo za domače cigarete, pri čemer je upoštevala mnenje Ministrstva za finance, ki navaja, da do uveljavitve zakona o prometnem davku štejejo cigarete, uvožene s poreklom s Hrvaške, iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, kot cigarete, izdelane v Republiki Sloveniji, če obstaja reciprociteta, ki je za Republiko Hrvaško izkazana z dopisom njenega ministrstva za finance. Naknadno pa je carinarnica svoje stališče spremenila in mnenja ministrstva ni več upoštevala, ko je po reviziji odločila, da velja za vse vrste cigaret, uvoženih iz Republike Hrvaške, davčna stopnja iz 1. točke tarifne številke 3, to je 65 %. Takšno stališče je potrdila tudi tožena stranka, vendar tožnik meni, da je prezrla, da je v tem času za uvoz blaga iz Republike Hrvaške veljal poseben režim. Carina se v tem obdobju ni obračunavala, ampak se je plačevala samo 1 %-na carinska pristojbina, prav tako se ne plačuje posebna taksa za uvoženo blago, iz česar jasno izhaja, da je bila glede plačila carine in ostalih uvoznih davščin za uvoz blaga s Hrvaške, iz Makedonije in BiH določena posebna olajšava oz. režim, če je šlo za reciprociteto. Tožnik dalje meni, da je tožena stranka tudi sicer napačno uporabila materialnopravne določbe carinskega zakona, zlasti določbe 272. člena (258. člena prečiščenega besedila zakona), saj je ob uvozu blaga predložila carinarnici pravilne podatke glede prodajne cene cigaret, ki je bila davčna osnova. Carinarnica pa je dolžna po zakonu sama obračunati carino in druge uvozne davščine, kar pomeni, da bi lahko od tožnika po navedeni določbi zahtevala doplačilo davka le v primeru, če bi tožnik vnesel v deklaracijo manjšo prodajno ceno ali manjšo količino cigaret in bi zaradi tega prišlo do prenizko odmerjene davščine. Izpodbijana odločba je nezakonita, tožena stranka pa tožnika z njo postavlja v neenakopraven položaj, ko ne upošteva, da je v decembru 1991 uvozila s Hrvaške cigarete tudi ..., kateri pa je carinarnica odmerila prometni davek po stopnjah, ki veljajo za domače cigarete, in ne po stopnji 65 %, ki velja za uvožene. Zato predlaga, naj sodišče odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se predpisi o določenih ugodnostih pri uvozu blaga s Hrvaške, iz Makedonije in BiH, na katere se sklicuje tožnik, niso nanašali na plačilo temeljnega prometnega davka, ki je sporna postavka v tej zadevi. Tožena stranka je carinski zakon uporabila pravilno, saj je tožnik v uvozno carinsko deklaracijo vpisal napačen znesek obračunanega davka. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V Republiki Sloveniji je v času tožnikovega uvoza cigaret iz te sporne zadeve temeljni davek od prometa proizvodov in storitev (prometni davek) urejal zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (ZPD - Uradni list SFRJ, št. 4/91), ki se je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabljal kot republiški predpis. Ta zakon je v 2. odstavku 11. člena določal, da je zavezanec za davek od prometa proizvodov pri prometu tobačnih izdelkov proizvajalec oziroma uvoznik tobačnih izdelkov. Po 4. odstavku 13. člena tega zakona je davčna osnova prometnega davka za cigarete prodajna cena proizvajalca oziroma uvoznika, v katero je vključen davek od prometa proizvodov. Obveznost obračuna prometnega davka je nastala po določbi 2. odstavka 26. člena v zvezi s 3. točko 3. odstavka istega člena takrat, ko je nastala obveznost plačila uvoznih dajatev. Po 1. točki tarifne št. 3 tarife temeljnega prometnega davka, ki je po 69. členu zakona sestavni del tega zakona, se plačuje temeljni prometni davek od vseh vrst uvoznih cigaret po davčni stopnji 65 %. Ta davčna stopnja je v obravnavanem obdobju veljala tudi za vse uvoznike cigaret z območij drugih republik bivše SFRJ, saj ni bila spremenjena niti s predpisom iz 70. člena zakona, ki pooblašča vlado za povečanje, zmanjšanje ali odpravo davčnih stopenj temeljnega prometnega davka za posamezne proizvode ali skupine proizvodov, ki so določene v tarifi temeljnega prometnega davka, niti s kakšnim drugim predpisom. Predpisi, na katere se v tožbi sklicuje tožnik, urejajo druge uvozne dajatve, ne pa tudi temeljnega prometnega davka in pravilno je stališče tožene stranke, da za odločanje v tej zadevi niso pravno pomembni. Prav tako za uporabo predpisane davčne stopnje pri uvozu cigaret po presoji sodišča ni pravno pomembno mnenje Ministrstva za finance Republike Slovenije in Ministrstva za finance Republike Hrvaške, na kateri se sklicuje tožnik. Mnenje upravnega organa ni vladni predpis, konsistentni mnenji upravnih organov dveh različnih držav pa nista mednarodna pogodba, ti dve vrsti pravnih aktov pa sta po ZPD edini mogoči pravni podlagi za spremembo davčnih stopenj, določenih s tem zakonom. Izpodbijana odločba je torej glede uporabe materialnopravnega predpisa pravilna in zakonita.

Tožnik tudi nima prav, ko v tožbi zatrjuje nepravilno uporabo carinskega zakona. Iz uvozne carinske deklaracije in njej priloženih dokumentov je razvidno, da je tožnik kot uvoznik prijavil obračunani prometni davek. Prometni davek je obračunal po stopnjah, ki so v času uvoza veljale za promet domačih cigaret in ne po davčni stopnji, ki je veljala za vse vrste uvoznih cigaret. Podatek o znesku prometnega davka v rubriki št. 45 uvozne carinske deklaracije je bil nepravilen in carinarnica je tako imela podlago za izdajo sporne odločbe v 1. odstavku 272. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76 do št. 21/90). Tudi če bi bilo mogoče slediti tožnikovemu zatrjevanju, da med podatke iz 1. odstavka 272. člena carinskega zakona ni mogoče šteti podatkov o uporabljenih davčnih stopnjah, ker jih je carinarnica dolžna preveriti po zakonu, izpodbijani odločbi ne bi mogli očitati nepravilne uporabe pravil postopka, zaradi katere bi bilo treba odločbo odpraviti, saj bi carinarnica in tožena stranka lahko oprli svoji odločbi tudi na 1. točko 1. odstavka 270. člena carinskega zakona, po kateri je mogoče v enem letu od dneva vložitve carinske deklaracije izdati odločbo o plačilu uvoznih davčin, ki jih je carinarnica obračunala v znesku, ki je manjši od predpisanega, če so bile carina in druge uvozne davščine plačane v manjšem znesku od predpisanega. Tožnik s tem tožbenim ugovorom torej ni mogel uspeti. Prav tako ne more uspeti s tožbenim ugovorom glede neenakopravne obravnave gospodarskih subjektov. Dejstvo, da je ... v obravnavanem času uvozila cigarete s Hrvaške ob plačilu prometnega davka po nižjih davčnih stopnjah od stopnje predpisane za uvoz cigaret, še ni dokaz, da tožena stranka tožnika obravnava drugače kot ... Tudi tožnik je uvozil cigarete ob plačilu prometnega davka po nižjih stopnjah od prepisanih, tožnik pa ne zatrjuje, da zoper ... kasneje niso bili uporabljeni enaki ukrepi kot zoper njega. Sodišče je moralo po navedenem torej tožbo zavrniti kot neutemeljeno.

Svojo odločitev je sodišče oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom navedenega ustavnega zakona smiselno uporabilo kot republiški predpis.