6. 2. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Verice Peserl, Radlje ob Dravi, na seji 6. februarja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 15. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 117/06) ter prvega in drugega odstavka 37. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03) se zavrže.

Obrazložitev

Po 15. členu Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2) podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini med drugim ni mogoče overiti brez dokaza o plačanem davku na promet nepremičnin. Prvi odstavek 37. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu v primeru, če se z njim dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, in je oseba, ki dovolilo izstavlja, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, zavezana za plačilo kakšnega davka, razen davka na dodano vrednost, priloženo potrdilo o plačilu tega davka. Drugi odstavek istega člena določa smiselno enako obveznost, ko gre za davek na dodano vrednost: v takem primeru je treba zemljiškoknjižnemu dovolilu predložiti račun za plačilo cene s sestavinami, ki jih zahtevajo predpisi o davku na dodano vrednost, če te vsebine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu.

Pobudnica navaja, da je solastnica več nepremičnin. Ker naj bi eden od solastnikov teh nepremičnin svoj idealni delež prodal kupcu, ki nima poravnanih davčnih obveznosti, naj slednji skladno z izpodbijanimi določbami ne bi mogel izposlovati overitve podpisa na prodajni pogodbi in tudi ne vknjižbe solastninske pravice v zemljiško knjigo. Zato naj pobudnica ne bi mogla doseči delitve solastnih nepremičnin, saj naj z navedenim kupcem sklenjena pogodba o razdružitvi ne bi mogla biti podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Ker glede na to ne more prodati celotne nepremičnine, ki bi ji pripadla z delitvijo, ocenjuje, da izpodbijana ureditev ni skladna s prvim odstavkom 74. člena Ustave.

Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS).

Pobudnica navaja, da zaradi izpodbijanih določb kupec na podlagi pogodbe, sklenjene s prodajalcem, ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini, katere solastnica je tudi sama. Trditev, da izpodbijane določbe tretji osebi onemogočajo pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, v katerem sama ni udeležena, pa ne more utemeljiti njenega pravnega interesa. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik