Jedro

Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženec zamudil rok za njegovo vložitev.

Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno stališče, da ne obstaja pravna podlaga za to, da bi se toženca kot pravno osebo, ki v individualnem delovnem sporu ni uspel, oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor toženca zoper plačilni nalog z dne 6. 1. 2023 za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka), zavrnilo je toženčev predlog za oprostitev plačila te sodne takse (II. točka izreka) in sklenilo, da rok za njeno plačilo na podlagi že izdanega plačilnega naloga začne teči naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga toženec pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). Navaja, da sodišče ni obrazložilo svoje odločitve. Zakonitosti odmere sodne takse ni mogoče preizkusiti. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni vsebinsko obravnavalo navedb, s katerimi je toženec utemeljeval, da ne zmore plačati sodne takse in ker ni opravilo potrebnih poizvedb. Obveznost plačila sodne takse ne more nastopiti pred pravnomočno odločitvijo o predlogu za taksno oprostitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, ter da je na pravilno in popolno ugotovljena dejstva pravilno uporabilo pravo.

5. Zmoten je očitek, da sodišče ni obrazložilo svoje odločitve, s katerim pritožba uveljavljala bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je bilo mogoče preizkusiti, saj vsebuje odločilne dejanske in pravne razloge tako glede toženčevega ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje kot tudi glede predloga za oprostitev plačila te sodne takse.

6. Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženec zamudil rok za njegovo vložitev (prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadaljnji). Prvostopenjskim razlogom o tem pritožba niti konkretizirano ne nasprotuje.

7. Ker je bil ugovor zavržen, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu niti ni bilo dolžno opredeliti do zakonitosti izdanega plačilnega naloga. Kljub temu je plačilni nalog preizkusilo in pravilno obrazložilo, da je treba v sporu, ki se nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi in v katerem toženec ni uspel, temu sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje na podlagi tar. št. 2211 ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odmeriti v znesku 49,00 EUR. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni mogoče preizkusiti zakonitosti odmere sodne takse.

8. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 lahko sodišče pravno osebo (delno) oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je po 8. členu ZST-1 plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. V prvem odstavku 105.a člena ZPP so naštete vloge, za obravnavanje katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Med njimi ni našteta sodba (v individualnih delovnih sporih v skladu s 4. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 pred sodiščem prve stopnje taksna obveznost nastane šele takrat, ko je sodna odločba vročena stranki). Sodišče prve stopnje je zato sprejelo pravilno stališče, da ne obstaja pravna podlaga za to, da bi se toženca kot pravno osebo, ki v individualnem delovnem sporu ni uspel, oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje1. 9. Ker pravne podlage za oprostitev plačila sodne takse ni, niso odločilnega pomena navedbe, s katerimi je toženec utemeljeval obstoj pogoja za oprostitev plačila sodne takse iz tretjega odstavka 8. člena ZST-1, tj. da pravna oseba nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (gre za navedbe o omejenih sredstvih na računih toženca, da ima blokirano tudi drugo premoženje, da nima prostih likvidnih sredstev …). Glede na to pritožba zmotno očita, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka in poseglo v ustavno pravico toženca do sodnega varstva, ker njegovih zatrjevanj o obstoju navedenega pogoja ni vsebinsko obravnavalo oziroma se do njih opredelilo.

10. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da obveznost plačila sodne takse ne more nastopiti pred pravnomočno odločitvijo o predlogu za taksno oprostitev, ker bi bilo sicer poseženo v ustavno pravico do sodnega varstva. V 14.a členu ZST-1 je izrecno določeno, da v primeru, če sodišče predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne ugodi, začne rok za njeno plačilo teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je III. točka izreka izpodbijanega sklepa oblikovana skladno s citirano določbo.

11. Pritožbeno sodišče je glede na vse obrazloženo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Stališče je utemeljilo tudi s sklicevanjem na sodno prakso (VSM I Cpg 314/2016, VSL I Cpg 1074/2011 idr.).