ZIZ v 269. členu določa, da začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen. Pogoji za izdajo predhodne odredbe so določeni v 257. členu ZIZ. Ta določa, da sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ker je bil glede preživnine že izdan sklep, ki določa preživnino za celotno obdobje, ki ga pokriva tudi predlagana začasna odredba in ki v trenutku odločanja o predlogu za začasno odredbo sicer še ni bil pravnomočen, bi lahko predlagateljica predlagala zavarovanje s predhodno odredbo.
I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki razveljavi in predlog za zavarovanje z začasno odredbo zavrže.
II.V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca in v celoti pritožba predlagateljice zavrneta in se v I. točki izreka izpodbijani sklep potrdi.
III.Udeleženca krijeta vsak svoje pritožbene stroške.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu naložilo (I.1.), da za čas trajanja postopka (do vključno marca 2026) zapadle preživnine v znesku 1.560 EUR plača predlagateljici v 15 dneh, če zamudi s plačilom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne; (I.2.) da je dolžan od 1. 4. 2026 predlagateljici do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec plačevati preživnino 130 EUR mesečno, če zamudi, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kar je predlagateljica zahtevala več, je (I.3.) zavrnilo. Z začasno odredbo pa je določilo, da je nasprotni udeleženec (II.1.) za čas do pravnomočnosti sklepa o odmeri preživnine predlagateljici do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec dolžan plačevati preživnino 150 EUR mesečno, če zamudi, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; za primer, da nasprotni udeleženec ne bi plačal preživnine, je (II.2.) dovolilo izvršbo na njegov bančni račun. Nadalje je odločilo, da (II.3.) začasna odredba velja od izdaje do pravnomočnosti odločbe oz. do drugačne odločitve sodišča in da (II.4.) pritožba ne zadrži izvršitve začasne odredbe. Kar je v predlogu za zavarovanje predlagateljica zahtevala več, je zavrnilo in (III.) sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške.
2.Zoper sklep sta pritožbo vložila oba udeleženca, oba uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2,3 (v nadaljevanju: ZNP-1). Predlagateljica predlaga, da se sklep spremeni tako, da se določi višja preživnina, nasprotni udeleženec pa je vložil dve pritožbi: v prvi nasprotuje zavarovanju z začasno odredbo, v drugi pa meritorni odločitvi o preživnini. V prvi (z dne 29. 4. 2026) predlaga spremembo sklepa, da se predlog za zavarovanje zavrne, podredno, da se vsaj razveljavi, v drugi (z dne 19. 5. 2026) pa, da se prisojena preživnina zniža, podredno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.4
O ODLOČITVI SODIŠČA PRVE STOPNJE:
3.Sodišče je pri odločitvi upoštevalo (15. točka obrazložitve), da sta nasprotni udeleženec in predlagateljičina mati starša petih skupnih otrok, od katerih so trije mladoletni in da ima preživljanje teh prednost pred preživljanjem polnoletnih. Pomembno je, da je ugotovilo, da glede na svoje dohodke ne zmoreta pokriti vseh predlagateljičinih potreb. Ocenilo je, da bo 130 EUR nasprotni udeleženec zmogel, kar bo dovolj za najnujnejše predlagateljičine potrebe (bivanje, prehrana, higiena in zdravje), pri čemer je upoštevalo, da mu mora nekaj ostati še za preživljanje treh mladoletnih otrok, enega polnoletnega otroka in za lastno preživljanje. Upoštevalo je tudi, da je predlagateljica polnoletna in da lahko nekaj k preživljanju prispeva tudi sama s priložnostnimi deli (in štipendijo, tudi program botrstvo, ...).
O PRITOŽBI PREDLAGATELJICE:
4.Predlagateljica navaja, da je sodišče njene preživninske potrebe ocenilo prenizko (na 423 EUR). Sama jih je v predlogu opredelila na 880 EUR mesečno, nujne preživninske pa na 580 EUR, česar nasprotni udeleženec ni prerekal. Potrebe so ocenjene prenizko zlasti pri hrani. Predlagateljica meni, da je prepričljivo izpovedala, da se mora zaradi slabega imunskega sistema prehranjevati bolj zdravo in kakovostno. Ocenjeni mesečni znesek je 4 EUR za 5 obrokov na dan, kar ne zadošča, meni, da bi moralo biti minimalno 8 EUR na dan. Tudi za stroške obutve in obleke meni, da so ugotovljeni prenizko. Ob splošni draginji bi morali biti višji vsaj za 30 EUR. Podobno trdi za higienske potrebščine, lekarno in kozmetiko. Opozarja na svoje stalne kožne bolezni (ima luskavico, dermatitis, akne), zato mora sredstva za nego in kozmetiko uporabljati ves čas. Ta znesek bi moral biti zato višji vsaj za 20 EUR. Predlagateljica je prepričana, da so skupne mesečne potrebe ocenjene prenizko vsaj za 150 EUR in znašajo vsaj 580 EUR.
5.V zadnjem šolskem letu ni prejemala štipendije, mama ji je dajala 200 EUR mesečno (v kar je vključena socialna pomoč, ki jo je mama prejemala za družino). Ker pa mama od marca 2026 ni več upravičena do socialne pomoči, so se njene zmožnosti zmanjšale in predlagateljici ne bo mogla več dajati toliko kot doslej. Nobenega razloga ni, da je sodišče glede prejemkov nasprotnega udeleženca upoštevalo zgolj minimalno plačo. Nasprotni udeleženec ni navedel nobenega razloga, ki bi mu preprečeval zaposlitev. Sodišče bi zato moralo upoštevati plačo strojnega ključavničarja, regres in božičnico (vsaj še 2000 EUR letno). Za predlagateljico je nesprejemljivo, da bi k svojemu preživljanju morala prispevati sama z občasnim opravljanjem dela. Mora se namreč redno šolati, da se bo lahko osamosvojila, tega pa ne more, če je ves čas v stresu (ali bo imela za preživetje, čemu se bo morala odpovedati ...), ki tudi slabša njeno zdravstveno stanje. Po izračunih predlagateljice je preživnina prenizka vsaj za 130 EUR, saj je celo nižja od tiste, ki je v zadevi II N 951/2024 priznana predlagateljičinima mladoletnima sestrama A. A. in B. A. v znesku 150 EUR.
O PRITOŽBI NASPROTNEGA UDELEŽENCA:
6.Nasprotni udeleženec uvodoma opozarja na napako v II.1. točki (ko je govora o začasni odredbi), kjer je določena mesečna preživnina 150 EUR, v obrazložitvi, ki se nanaša na to odločitev, pa je pojasnjena mesečna preživnina 130 EUR. Po prepričanju nasprotnega udeleženca je odločitev zato obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
7.Navaja, da glede na svoje finančno stanje ni zmožen plačati niti 150 niti 130 EUR. Prejema le socialno pomoč in preživlja še tri mladoletne hčere ter pomaga polnoletnemu sinu C. A. Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred preživljanjem polnoletnih. Z naložitvijo dodatnih 150 EUR preživnine se nasprotnemu udeležencu onemogoča lastno preživljanje, saj razen socialne pomoči nima drugih prihodkov, kar je navajal že pred sodiščem prve stopnje, a sodišče na te trditve ni odgovorilo. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je predlagateljica polnoletna in zato v okviru svojih možnosti dolžna tudi sama prispevati k preživljanju. Mama, ki je zaposlena na D. in prejema redni dohodek, ji nakazuje po 200 do 300 EUR mesečno, kar skupaj z drugimi transferji zadošča za nujno preživljanje.
8.Udeleženca sta odgovorila na pritožbo svojega nasprotnika. Predlagateljica nasprotuje pritožbama nasprotnega udeleženca in predlaga, da se ju zavrne, nasprotni udeleženec pa nasprotuje pritožbi predlagateljice in predlaga, da se jo zavrne.
9.Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca zoper odločitev o začasni odredbi (II. točka sklepa) je utemeljena, v ostalem delu pa ne.
PRESOJA PRITOŽBENEGA SODIŠČA GLEDE DOLOČITVE PREŽIVNINE:
10.Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča ustrezno ovrednotilo potrebe predlagateljice, zlasti ob hkratnem upoštevanju preživninskih zmožnosti njene matere in nasprotnega udeleženca ter njune obveznosti preživljanja še štirih otrok (od tega treh mladoletnih). Skladno z ustaljeno sodno prakso je pri zmožnostih očeta, ki nima nobenih (zdravstvenih ali drugih) ovir za zaposlitev, upoštevalo, da bi moral poskrbeti, da se zaposli za nedoločen čas, kar bi pomenilo, da bo upravičen do minimalne plače. Prvi odstavek 2. člena Zakona o minimalni plači5 namreč določa, da ima delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom. Minimalna plača je torej neposredno povezana z zaposlitvijo za nedoločen čas, medtem ko pa vnaprej ni mogoče špekulirati, da bi lahko nasprotni udeleženec dobil tudi več od minimalne plače. Dokler se ne zaposli, namreč ni mogoče napovedati njegove plače. Zato je pritožba predlagateljice, ki se zavzema, da bi se upoštevala plača, ki bi jo prejemal kot strojni ključavničar, neutemeljena. Četudi bi se k minimalni plači prištela še znesek regresa in božičnice (kar v pritožbi predlaga predlagateljica), to ne bi bistveno vplivalo na preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca. Pomembno je namreč, da ima ta poleg preživljanja predlagateljice obveznost preživljati še štiri otroke, od tega tri mladoletne, preživljanje mladoletnih otrok pa ima (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) prednost pred preživljanjem polnoletnih otrok. Ustrezno so ovrednotene tudi preživninske zmožnosti predlagateljičine matere, ki je redno zaposlena in prejema minimalne prihodke. Na podlagi presoje preživninskih zmožnosti in obveznosti obeh staršev je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da starša potreb predlagateljice ne moreta v celoti pokriti: niti v višini, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (423 EUR). Tudi če bi se ugotovilo, da so potrebe predlagateljice višje, zaradi omejenih preživninskih zmožnosti staršev, preživnina ne bi mogla biti določena v višjem znesku. Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da za kvalitetno opravljanje študijskih obveznosti ni najbolj stimulativno, da mora k svojemu preživljanju prispevati sama z občasnim opravljanjem del, a vendar glede na preživninske zmožnosti in obveznosti staršev ne gre drugače - kot rečeno, starša njenih potreb s svojimi dohodki ne moreta pokriti v celoti.
11.Res je, da je mladoletnima sestrama predlagateljice določena preživnina v višjem znesku. Zakaj tako, je razumno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Polnoletne otroke, ki se šolajo, so starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in sposobnostmi, pri čemer imajo prednost preživninske obveznosti do mladoletnih otrok. V prvem primeru se bolj upošteva zmožnosti staršev kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok.6
12.V prejšnjih točkah je odgovorjeno že tudi na pritožbene trditve nasprotnega udeleženca. Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti in tudi po njej, če se otrok redno šola, najkasneje pa do 26. leta starosti. Ta obveznost preživljanja se odraža v tem, da se oče ali mati brez zaposlitve ne moreta izogniti plačilu preživnine, če ni nobenih ovir, ki bi mu / ji preprečevale zaposlitev. Brezpredmetne so zato pritožbene navedbe o tem, da nasprotni udeleženec prejema le socialno pomoč. Tudi glede višine dohodka, ki ga je sodišče upoštevalo za nasprotnega udeleženca, je bilo vse že pojasnjeno. Da je predlagateljica dolžna delno tudi sama poskrbeti za svoje preživljanje, pa je sodišče prve stopnje upoštevalo.
PRESOJA PRITOŽBENEGA SODIŠČA GLEDE ZAČASNE ODREDBE:
13.V I.1. točki sklepa je določeno, da mora nasprotni udeleženec plačati preživnine, ki so zapadle v času postopka (do vključno marca 2026), v višini 1.560 EUR v 15 dneh skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V točki II.1. pa je določeno, da mora nasprotni udeleženec plačevati od 1. 4. 2026 dalje mesečno preživnino 130 EUR. Očitno je, da se obdobje, za katerega je s tema dvema točkama že določena preživnina, v celoti pokriva z obdobjem, za katero je predlagano zavarovanje z začasno odredbo. V točki II.1. je namreč določeno, da je dolžan plačevati nasprotni udeleženec preživnino od izdaje začasne odredbe dalje, torej od 18. 3. 2026, ko pa je preživnina že določena.
14.ZIZ v 269. členu določa, da začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen. Pogoji za izdajo predhodne odredbe so določeni v 257. členu ZIZ. Ta določa, da sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ker je bil glede preživnine že izdan sklep, ki določa preživnino za celotno obdobje, ki ga pokriva tudi predlagana začasna odredba in ki v trenutku odločanja o predlogu za začasno odredbo sicer še ni bil pravnomočen, bi lahko predlagateljica predlagala zavarovanje s predhodno odredbo. Začasna odredba zato iz razloga 257. člena ZIZ ni več dopustna. Navedena določba 257. člena ZIZ je materialno pravne narave, zato je pritožbeno sodišče ob uporabi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca zoper del sklepa, ki predstavlja začasno odredbo. Začasno odredbo je razveljavilo in predlog za zavarovanje zavrglo.
15.Ker je bilo treba pritožbi ugoditi že iz opisanih materialnopravnih razlogov, pritožbeno sodišče ne odgovarja na pritožbene trditve o procesni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
SKLEPNO:
16.Razen v delu, ko je bil razveljavljen sklep o začasni odredbi in je bil zavržen predlog za zavarovanje, sta obe pritožbi neutemeljeni, zaradi česar je pritožbeno sodišče celotno pritožbo predlagateljice in pritožbo nasprotnega udeleženca, kolikor napada odločitev o glavni stvari, zavrnilo in v I. točki izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
17.Pritožbene stroške je priglasila le predlagateljica, ki pa jih krije sama, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).
1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.
2Uradni list RS, št. 16/2019.
3Tudi v nadaljevanju bodo določbe ZPP uporabljene v zvezi z 42. členom ZNP-1.
4Ker se pritožbene navedbe v obeh pritožbah v večjem delu pokrivajo, pritožbeno sodišče obe njegovi pritožbi obravnava kot eno.
5Uradni list RS, št. 13/10, s spremembami.
6Tako npr. VSL sodba in sklep IV Cp 3443/2009 in druge.