Jedro

Zaradi neskladij med mnenji različnih medicinskih strokovnjakov mora sodišče za razjasnitev dejstev v zvezi s tožnikovo izgubo delovne zmožnosti ali preostalo delovno zmožnostjo izvesti dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 19. 3. 2010 in št. ... z dne 30. 7. 2010, s katerima je dokončno odločila, da se tožnik zaradi posledic poškodbe pri delu od 1. 3. 2010 dalje razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, zmožen je za fizično lažje delo, kjer bo levica le v oporo desnici, s polnim delovnim časom. Zavrnilo je tudi zahtevek, da samo odloči o tožnikovih pravicah iz invalidskega zavarovanja ter toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US) pritožil tožnik ter predlagal, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke. Invalidski komisiji I. in II. stopnje, na katerih mnenje se je sodišče oprlo, sta organa tožene stranke, njune ugotovitve niso izvedensko mnenje v skladu z določbami ZPP. Tožnik je v sodnem postopku predlagal dokaze, iz katerih izhaja, da je njegovo zdravstveno stanje slabše, kot je bilo ugotovljeno v predsodnem postopku in pridobitnega dela ni zmožen opravljati. Sklicuje se na popis bolezni z dne 11. 12. 2009, v katerem je specialist kirurg predlagal osebni zdravnici začetek postopka za ugotovitev invalidnosti. Že ves čas postopka tožnik navaja, da zanj ni ustreznega dela, ki bi ga lahko opravljal v okviru poklicne usposobljenosti. Strokovno izobrazbo ima za opravljanje fizičnih del, ki pa jih lahko opravlja le z aktivno uporabo obeh rok. Ker sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo, je v posledici dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zmotno je uporabljeno materialno pravo. Tožnika bi bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti. Zaradi nasprotja med razlogi sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami je izpodbijana sodba nepravilna in posledica bistvene kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar je bistvena kršitev postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tožniku je tožena stranka v postopku, ki se je 18. 1. 2010 začel na predlog osebne zdravnice, z odločbo z dne 19. 3. 2010, potrjeno z dokončno odločbo z dne 30. 7. 2010, na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu, priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, pri čemer je zmožen opravljati lažje fizično delo, kjer bo levica desnici le v oporo, s polnim delovnim časom od 1. 3. 2010 dalje. Tožena stranka je tudi odločila, da kontrolni pregled ni potreben. Odločbi sta bili izdani na podlagi mnenj izvedenskih organov tožene stranke, podanih na podlagi zakonskega pooblastila iz 261. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 112/06 - Odl. US, 114/06 - ZUTPG, 17/07, 5/08, 10/08 - ZVarDod, 73/08, 8/09, 53/09, 98/09 - ZIUZGK, 7/10, 27/10 - Odl. US, 38/10 - ZUKN, 56/10, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/10 - ZIU, 3/11, 57/11, 94/11 - Odl. US, 105/11 - Odl. US, 61/10 - ZSVarPre, 40/11 - ZSVarPre-A in 110/11 - ZDIU12). Po definiciji iz prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je tožnik delovni invalid, sporno pa je, ali je pri tožniku podana preostala delovna zmožnost v smislu 61. člena ZPIZ-1. Po ugotovitvah tožene stranke tožnik lahko s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, ni pa več zmožen opravljati dela na delovnem mestu v vinogradništvu oziroma pri kletarjenju, kot je opisano v delovni dokumentaciji delodajalca ter delovni anamnezi tožnika z dne 27. 1. 2010. Tožnik se je, kot izhaja iz podatkov v delovni knjižici, šolal za poklic žičarja, vendar je v smislu definicije iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 kot tožnikov poklic potrebno šteti tudi delo na delovnem mestu, na katerem je bil razporejen ter vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

Sodišče prve stopnje je vsaj prezgodaj razsodilo, da iz ugotovljenih dejstev v teku tožnikovega zdravljenja po poškodbi na delu, ki jo je utrpel 29. 12. 2008, v postopkih strokovnega ugotavljanja zdravstvenega stanja in preostale delovne zmožnosti pri invalidskih komisijah tožene stranke, ki sta tožnika osebno pregledali (prvostopenjska) oziroma pregledali in se opredelili do zbrane medicinske dokumentacije o pregledih in zdravljenju tožnika, ne izhaja popolna izguba delovne zmožnosti. Mnenja invalidskih komisij v sodnem postopku res ne pomenijo izvedenskega mnenja. Pomenijo sicer javno listino, vendar je obrazložitev mnenj pomanjkljiva in ni povsem v skladu z ostalo medicinsko dokumentacijo. Vrhovno sodišče je navedlo, da v primerih, ko med mnenji invalidskih komisij ter ugotovitvami ostalih specialistov in osebnega zdravnika ni razhajanj, mnenja pa so ustrezno obrazložena, ne pomeni, da je sodišče, poleg skladnih mnenj medicinskih strokovnjakov v predsodnem postopku, dolžno pridobiti še dodatna izvedenska mnenja. Skladnih mnenj medicinskih strokovnjakov v postopkih postavljanja diagnoz in zdravljenja tožnika v obravnavanem primeru ni. Osebna zdravnica, ki potek zdravljenja in rehabilitacijo spremlja in rezultate pozna, v predlogu za uvedbo postopka za uveljavitev pravic navaja, da tožnik ni sposoben za fine prijeme, ni zmožen težjih fizičnih del ter grobih prijemov z levo roko. Po večkratnih fizioterapijah ni bilo bistvenega izboljšanja stanja. Mnenja je, da je tožnikova delovna zmožnost popolnoma izgubljena in je ni mogoče povrniti z ergonomsko ureditvijo delovnega mesta. Okvara oz. posledica poškodbe mu onemogoča fini in grobi prijem, precizna dela ter težje fizične obremenitve. Ni zmožen niti za delo v skrajšanem delovnem času in se s poklicno rehabilitacijo ni zmožen usposobiti za drugo delo ali za drug poklic. O resnih in nepopravljivih zdravstvenih okvarah se je izjasnil specialist za plastično kirurgijo v izvidu z dne 28. 10. 2009 (priloga A72) in specialist kirurg v mnenjih dne 2. 10. 2009 (priloga A42) in 11. 12. 2009 (priloga A41), priloženih tudi v upravnem spisu. Kirurg navaja „da ni moč pričakovati, da bo bolnik lahko delal v danem stanju in je zato potrebno izpeljati ustrezne postopke.“ Tožnik na izgubo delovne zmožnosti v pritožbi utemeljeno opozarja s sklicevanjem na izvid kirurga z dne 11. 12. 2009. Utemeljeno tudi trdi, da bi sodišče navedena neskladja med mnenji različnih medicinskih strokovnjakov moralo odpraviti s pridobitvijo izvedenskega mnenja. Za razjasnitev dejstev v zvezi s tožnikovo izgubo ali preostalo delovno zmožnostjo je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Zato bi moralo izvesti dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja, ki ga je tožnik predlagal že v tožbi. Iz tožnikove izpovedi na naroku dne 12. 3. 2012 izhaja, da z levo roko ne more opravljati niti finih niti grobih oz. težjih del, težave pa ima tudi z desno roko, kar izhaja iz mnenj specialistov (izvid anesteziologa z dne 5. 11. 2009 – priloga A70, izvid EMG – priloga A73). Gre za strokovna vprašanja, ki ji mora sodišče razčistiti že zaradi načela materialne resnice in preiskovalnega načela po 61. in 62. členu Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 61/04 - ZPMSPDSS, 45/08 - ZArbit, 45/08 - ZPP-D, 33/10 - Skl. US in 47/10 - Odl. US).

Glede na neskladna mnenja osebne zdravnice, specialistov in invalidskih komisij bo sodišče prve stopnje nasprotja moralo odpraviti s pridobitvijo izvedenskega mnenja ustreznih strokovnjakov – kirurga ter specialista medicine dela. Iz že ugotovljenih dejstev ne izhaja, da dejansko stanje z dodatnimi dokazi ne bo drugače ugotovljeno. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev po drugem odstavku 213. člena ZPP odloča sodišče, dolžno pa je upoštevati utemeljene predloge strank za izvedbo. Po dopolnitvi dokaznega postopka bo prvostopenjsko sodišče o zahtevku ponovno odločilo. Na podlagi prvega odstavka 354. člena in 355. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Posledica ugoditve pritožbi je sklep, sprejet na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP, da bo o stroških v zvezi s pravnim sredstvom odločeno s končno odločbo.