Jedro

V obravnavani reviziji revidentka pogojev za dovoljenost revizije ni navedla. V reviziji je navedla le revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Ker le navedba revizijskih razlogov za dovoljenost revizije ne zadošča, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 351-1532/2015-15 z dne 25. 11. 2015, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo naselja (15 stanovanjskih objektov) s pripadajočo prometno in komunalno ureditvijo, na tam navedenih zemljiščih. Pritožbo tožnice zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo št. 35108-251/2015-2-KB z dne 2. 3. 2016. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani akt spremeni tako, da zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ugodi oziroma, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

5. V obravnavani reviziji revidentka pogojev za dovoljenost revizije ni navedla. V reviziji je navedla le revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Glede same dovoljenosti revizije pa ni niti izrecno navedla drugega odstavka 83. člena ZUS-1, niti ni opisno navedla in izkazala, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavani zadevi izpolnjen. Ker le navedba revizijskih razlogov za dovoljenost revizije ne zadošča,3 revidentka pogojev za dovoljenost revizije ni izkazala.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. **K II. točki izreka:**

7. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Glej odločbe Vrhovnega sodišča RS, kot npr.: X Ips 372/2015 z dne 23. 12. 2015, X Ips 88/2016 z dne 14. 9. 2016 in druge .