Jedro

Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem, ter se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 334,38 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Navaja, da priglašeni in priznani stroški upnika s strani sodišča za narok z dne 11. 6. 2014 niso utemeljeni, ker je bil narok razpisan in izveden za dne 25. 8. 2014. Dolžnik tudi smiselno navaja, da stroški upnika niso bili potrebni, ker je dolžnik sam sodišču že dne 28. 2. 2014 predložil odgovor na odredbo za predložitev seznama premoženja in bi upnik lahko predlagal vpogled po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo o dolžnikovih nepremičninah kot tudi v register KDD glede dolžnikovega imetništva vrednostnih papirjev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravna podlaga za odločanje o stroških izvršilnega postopka je v 38. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ob smiselni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; prim. 15. člen ZIZ). Peti odstavek 38. člena ZIZ določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi določa, da o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi (drugi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Izvršilno sodišče na podlagi prvega odstavka 31. člena ZIZ po svoji oceni ali na predlog upnika, če le-ta verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, dolžniku kadarkoli med izvršilnim postopkom z odredbo naloži, da je dolžan predložiti seznam o stanju svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva (seznam dolžnikovega premoženja). Drugi, tretji in četrti odstavek 31. člena ZIZ določajo, kaj vse mora vsebovati seznam dolžnikovega premoženja. Seznam dolžnikovega premoženja se vroči upniku, ki lahko v 15 dneh od vročitve sodišču predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja; sodišče narok razpiše tudi, če dolžnik ne predloži seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče (šesti odstavek 31. člena ZIZ). Na naroku za ugotavljanje dolžnikovega premoženja sodišče zasliši dolžnika o dejstvih v zvezi z njegovim premoženjem, na njem pa lahko na upnikov predlog za pridobitev potrebnih podatkov o premoženju zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje teh podatkov (sedmi odstavek 31. člena ZIZ). Glede poteka in namena naroka se smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ).

6. Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno pravilno odločilo, da so bili stroški upnika – nagrada za narok in potni stroški njegovega pooblaščenca za udeležbo na naroku – potrebni za izvršbo. Sodišče je na predlog upnika dolžniku na podlagi prvega odstavka 31. člena ZIZ dne 28. 2. 2014 najprej odredilo, da predloži seznam dolžnikovega premoženja, ki mora vsebovati vse podatke in dokazila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 31. člena. Dolžnik je 12. 3. 2014 vložil seznam premoženja po točkah od 1 do 12 iz odredbe ter določena dokazila, brez navedbe o odplačnih in neodplačnih razpolaganjih v zadnjem letu oziroma zadnjih treh letih, kot mu je bilo odrejeno. Sodišče je zato na upnikov predlog razpisalo narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja z zaslišanjem dolžnika. Narok je razpisalo trikrat (za 28. 5. 2014, 30. 6. 2014 in 25. 8. 2014), izvedlo pa le enkrat, in sicer dne 25. 8. 2014, ker je dolžnik izostanek s prvih dveh narokov opravičil. Dne 25. 8. 2014 je bil dolžnik na naroku s strani sodišča zaslišan glede svojega premoženja, pooblaščenec upnika pa je sodišču predlagal, da opravi nadaljnje poizvedbe glede dolžnikovega zavarovanja in glede motornih vozil v lasti njegove žene (sicer njuno skupno premoženje). Pooblaščenec upnika je priglasil nadaljnje izvršilne stroške, torej nagrado za narok in potne stroške.

7. Namen naroka za zaslišanje dolžnika po 31. členu ZIZ je, da se ugotovi dolžnikovo premoženje in s tem omogoči učinkovitost izvršilnega postopka in same izvršbe. Upnik na naroku uresničuje svojo pravico do izjave (prvi odstavek 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in s tem pravico do kontradiktornega postopka kot del ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave Republike Slovenije) (1) oziroma pravice do poštenega sojenja (6. člen Evropske konvencije za človekove pravice). Sodišče na naroku izvaja dokaze – zaslišuje dolžnika, zato je smotrno in potrebno, da se upniku omogoči prisotnost in opravljanje procesnih dejanj na naroku, še posebej glede na to, da lahko upnik sam predlaga opravo naroka po 31. členu ZIZ. Na naroku lahko sodišče na upnikov predlog zasliši tudi druge osebe glede premoženja dolžnika in od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov.

8. Upniku je tako treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem, ter se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve. Pritožbene navedbe dolžnika, da bi upnik lahko sam predlagal sodišču, da opravi vpogled v zemljiško knjigo, da dolžnik ni lastnik nobene nepremičnine, in tudi predlagal vpogled v register pri KDD, da ni imetnik vrednostnih papirjev, nimajo vpliva na upnikove pravice, da se razpisanega naroka udeleži in na njem tudi sodeluje ter v zvezi z njim uveljavlja potrebne stroške. Stroški pooblaščenca upnika so bili tako skladno z 38. členom ZIZ potrebni, kot je pravilno odločilo in v obrazložitvi sklepa pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, njihova višina pa odmerjena v skladu s Tarifo Zakona o odvetniški tarifi.

9. Višje sodišče pritrjuje dolžniku, da je bil edini razpisani narok izveden le 25. 8. 2014, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V 3. točki obrazložitve je prišlo do očitne pisne napake v zapisu datuma izvedbe naroka (11. 6. 2014), kar pa ni odločilno dejstvo in napaka nima vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa.

10. Pritožbene navedbe dolžnika, da terjatev poplačuje po svojih zmožnostih, so za odločitev o pritožbi pravno nepomembne, zato se višje sodišče do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Odločba Ustavnega sodišča Up-39/95-19 z dne 16. 1. 1997.