Jedro

Slednje pomeni, da lahko udeleženci nepravdnega postopka v pritožbenem postopku navajajo tista dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave, vse ostale okoliščine, kot je že navedlo sodišče druge stopnje, pa predstavljajo podlago za spremembo pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje v novem postopku.

Glede poletnih počitnic se nasprotna udeleženka zavzema, da se v trajanje stika vključi tudi stik, ki je določen s sodno odločbo med starima staršema po očetovi strani in ml. otrokoma. V poletnih počitnicah vsak od staršev preživi z otrokoma 2 x 10 dni, slednje pa ne vpliva na dejstvo, da bosta ml. otroka s starima staršema predlagatelja preživela še dodatnih 5 dni v času poletnih počitnic, saj v same stike staršev ne posega.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stiki, ki so bili določeni s sklepom IV P 1044/2015 z dne 28. 12. 2018 med otrokoma ter predlagateljem - očetom spremenijo od pravnomočnosti sklepa dalje tako, da se določijo ob koncu tedna, vsak drugi vikend od sobote, ko oče ob 9.00 uri prevzame otroka pred bivališčem matere do nedelje ob 17.00 ure, ko oče vrne otroka pred dom matere (I/a točka izreka). V I/b točki je odločilo, da med tednom potekajo stiki vsako sredo od 15.30 do 19.00 ure, ko oče prevzame in vrne otroka pred domom matere ter v točki I/c je odločilo o stikih med poletnimi počitnicami v juliju in avgustu, ko v neparnem letu preživita otroka z očetom od 10. 7. do 20.7. in od 1. 8. do 10. 8., z materjo pa od 21. 7. do 31. 7. in od 11. 8. do 21. 8. ter obratno v parnem letu, razen če se starša dogovorita v pisni obliki drugače, do konca marca za tekoče leto. Nadalje je odločilo še o preživljanju jesenskih, božičnih, novoletnih, zimskih, prvomajskih počitnic. Odločilo je še, da se stiki ne nadomeščajo ter da se lahko spreminjajo ob soglasju strank ter bolezen enega otroka ni razlog za neizvedbo stika z drugim otrokom. V presežku je predlog udeležencev zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki izreka pa je zavrnilo predlagani začasni odredbi predlagatelja ter nasprotne udeleženke. V IV. točki izreka je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagatelj izpodbija I. in II. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje povzema predvsem mnenje izvedenke mag. A. A., pri tem pa je izostala dobro pretehtana sodna odločitev in celostna presoja vsega dogajanja tekom predmetnega nepravdnega postopka. Sporna odločitev sodišča prve stopnje se opira na dogajanje na zadnjem naroku dne 26. 10. 2022 in na izvedenskem mnenju sodne izvedenke mag. A. A. Sodišče pa ni upoštevalo vso kasnejšo dogajanje po naroku kljub temu, da so druge institucije in predlagatelj po pozivu sodišča v spis vložili dodatne vloge in listine, ki so ključne za odločitev v zadevi. Namreč OŠ B. je podala prijavo suma nasilja nad ml. C. C. in ml. D. D., zato bi sodišče prve stopnje moralo narok ponovno otvoriti in slediti predlagateljevim dokaznim predlogom in njegovim pripravljalnim vlogam, saj je predlagal nove dokaze in nova dejstva, ki so v korist otroka. Sodišče je nadalje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za namestitev ml. C. C. v MKZ E. Mladoletna še ni stara 15 let in ne more sama podati privolitve. Prav tako je mnenje izvedenke A. A. diametralno nasprotno z mnenjem, pridobljenim v kazenskem postopku in ga je podala F. F., zato mnenje A. A. nikakor ni objektivno, saj se stiki dalj časa niso izvajali. Sodišče pa tudi ni sledilo izvedenki v zadevi Z 42/2022, ko je odločilo v nasprotju z izvedenko in dovolilo prešolanje ml. hčere. V zadevi Z 42/2022 je sodišče v celoti odstopilo od mnenja v spisu. Izvedenci služijo zgolj kot pomoč in podpora sodišču, da ga opremijo z znanjem, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče pa dejansko stanje ugotavlja posredno na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke A. A. Odločitev sodišča prve stopnje ne temelji na pravilno in popolnoma razjasnjenem dejanskem stanju, saj sodišče ni raziskalo resničnega razloga za aktualen razvoj dogodkov, torej zakaj ml. C. C. izostaja iz šole, kljub temu, da je takšno ravnanje v vseh smernicah stroke izredno problematično in je indic zlorabe v domačem družinskem okolju. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugega sodnika.

3. Nasprotna udeleženka v pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede izvajanja stikov med vikendom in med tednom ter se ne strinja z ureditvijo stikov čez poletne počitnice (Ia, b in c točka izreka). Sodišče je o stikih za vikend odločilo drugače kot izvedenka, ki je rekla, da bi se stiki lahko izvajali od petka po pouku do sobote do 20.00 ure, v primeru stabilizacije razmer pa bi se lahko razširili tudi na nedeljo. Sodišče pa takšnega mnenja ni sprejelo. Takšna ureditev pa naj bi prinesla po mnenju sodišča zaplete pri kasnejših počitnicah, mati pa bi naj bila službeno zasedena ob petkih dlje kot ob sredah, kar pa več ne drži. Petkov stik med tednom bi lahko bil daljši kot je stik v sredo med tednom, pa tudi kvalitetnejši glede pripravljenosti otrok na izvedbo stika, saj je dejstvo, da otroci naslednjega dne, torej v soboto nimajo pouka in s tem tudi ne priprav za šolo, prav tako pa meni, da je potrebno v čas poletnih počitnic v stik očeta vključiti tudi stike, ki jih imata ml. otroka s starima staršema po očetovi strani, saj v nasprotnem primeru slednji izvaja daljše stike kot mati otrok. Sodišče pa bi tudi moralo upoštevati priporočilo izvedenke, po katerem bi otroka prosto odločala, če bosta preživljala del poletnih počitnic pri enem ali pri drugem staršu, glede na vključevanje v tabore, ki se jih udeležujeta. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu nasprotne udeleženke v celoti sledi oziroma sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

6. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi dne 26. 10. 2022 opravilo narok, na katerem je udeležencema postopka dodelilo petdnevni rok, v katerem posredujeta razpored kolektivnih dopustov v času poletnih počitnic, glede razporeditve delovnih obveznosti v času poletnih počitnic in glede ostalih obveznosti. Prav tako je odločilo, da bo obema udeležencema postopka dalo še rok osem dni, da se izjasnita o prejetih listinah nasprotnega udeleženca ter da bo potem odločilo z odloženim sklepom. Udeleženca postopka sta vložila vlogi, ki sta bili vročeni v odgovor in 15. 11. 2022 so bili izpolnjeni pogoji, da sodišče odloči izven naroka, kot je to sklenilo na naroku 26. 10. 2022. 7. Sodišče prve stopnje je dne 25. 11. 2022 prejelo vlogo OŠ B., Poročilo o dogajanju v primeru ml. C. C. in ml. D. D., katero je vročalo obema strankama v izjasnitev. Obe stranki sta dali vlogi, v kateri sta se izjasnjevali o prejeti listini ter podajali nove dokazne predloge in predloge za izrek ukrepov po 172. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

8. Sodišče prve stopnje je sedaj izpodbijani sklep izdalo dne 6. 3. 2023. 9. Predlagatelj se v pritožbi sklicuje na pravno relevantna dejstva in na nove okoliščine, ki so nastale po koncu zadnjega naroka in izven roka, v katerem je sodišče strankama dalo možnost, da predložita letne razporede dopustov in se o njih izjasnita. Glede dejstev, na katera se sklicuje pritožba, in sicer poročilo OŠ, ki jo obiskujeta ml. otroka in glede predlaganih novih ukrepov, ki jih naj sodišče v predmetnem postopku izvede, sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za okoliščine, ki so nastopile po koncu postopka na prvi stopnji, oziroma po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, ki opredeljuje trenutek, ko tudi v nepravdnem postopku nastopijo časovne meje pravnomočnosti. Dejstev, ki se zgodijo kasneje, učinek pravnomočnosti ne zajema.

10. Če torej po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje nastanejo neka nova pravno relevantna dejstva, se zainteresirana stranka nanjo kljub pravnomočnosti odločbe lahko sklicuje. Če gre za novo nastala dejstva, ki so v korist stranke, lahko slednja vloži nov predlog oziroma predlaga izrek novih ukrepov, kot je to tudi storil predlagatelj, ko sodišču predlaga izrek ukrepov iz poglavja 7.4 Ukrepi trajnejšega značaja DZ.1 Časovna meja pravnomočnosti je torej zaključek glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, zato se sodišče druge stopnje glede pritožbenih navedb predlagatelja, ki se nanašajo na nova dejstva, ki so nastopila po koncu glavne obravnave, ne opredeljuje, saj objektivne meje pravnomočnosti zajemajo le dejstva, ki nastanejo pred koncem glavne obravnave.

11. V nepravdnem postopku je v skladu s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda odločbo glede na dejansko stanje, kakršno obstoji ob zaključku glavne obravnave. Slednje velja tudi za 34. člen ZNP-1, v skladu s katerim sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1.2 Slednje pomeni, da lahko udeleženci nepravdnega postopka v pritožbenem postopku navajajo tista dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave, vse ostale okoliščine, kot je že navedlo sodišče druge stopnje, pa predstavljajo podlago za spremembo pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje v novem postopku3. **K pritožbi predlagatelja**

12. Nima prav pritožba predlagatelja, da je sodišče povzelo dejansko stanje, kot ga je ugotavljala izvedenka. Sodišče prve stopnje je naredilo temeljito dokazno oceno (8. člen ZPP) tako vseh izpovedb, kot tudi predloženih listin, mnenj CSD ter posebej mnenja izvedenke A. A., katero je tudi neposredno zaslišalo. Sodišče je pojasnilo, zakaj ni upoštevalo mnenja izvedenke F. F., ki je bila postavljena v kazenskem postopku. Slednja ni opravila razgovorov z otrokoma, prav tako je bila postavljena iz drugih razlogov v kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje pa ima o slednjem ustrezne razloge v 9. točki obrazložitve.

13. Za predmetni postopek je tudi povsem nerelevantno, da sodišče prve stopnje pri izdaji začasne odredbe v zadevi I Z 42/2022 ni upoštevalo mnenja izvedenke A. A., kot to navaja pritožba, saj slednji ni predmet tega pritožbenega postopka.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo v 13. točki obrazložitve, da je zaradi obsežnega dokaznega postopka teža dokazovanja temeljila na strokovnem mnenju A. A., slednje pa še ne pomeni, da sodišče samo ni presojalo v spis vložene dokumentacije ter izpovedb zaslišanih strank. Sodišče se je podrobno opredelilo glede poročil CSD in izvedenke, ki je podala podroben opis vseh potrebnih okoliščin glede primernosti izvajanja starševske skrbi za oba udeleženca postopka. Pri tem je za predmetni postopek relevantno, da je ocenila, da sta oba starša primerna za starševstvo, da pa je volja otrok pristna, ko sta izrazila željo, da sta zaupana v varstvo in vzgojo materi in da želita bivati v njenem družinskem okolju ter z očetom izvajati zgolj stike, s tem pa pritožba v delu, ko se zavzema za predodelitev otrok k predlagatelju, ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

**K pritožbi nasprotne udeleženke:**

15. Slednja graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je stike med tednom določilo v sredo, saj se zavzema, da bi stiki potekali tako kot je predlagala nasprotna udeleženka med tednom ob petkih, kar bi bilo lažje za oba otroka. Prav tako se zavzema, da bi vikend stik potekal od petka popoldan po šoli, pa do sobote večer do 20.00 ure. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da bi s tem bili vikend stiki, ki so določeni med predlagateljem in obema otrokoma krajši, saj se sedaj v soboto začne stik ob 9.00 uri, ko oče otroka prevzame pred prebivališčem matere in ju v nedeljo ob 17.00 uri vrne pred dom matere. Na navedeno tudi ne more vplivati vsakokratna zaposlitev matere.

16. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje z ugotovitvami iz 27. do 31. točke obrazložitve, ko je sodišče zaključilo, da bi petkovi stiki prinašali dodatne zaplete pri krajših počitnicah in da je primerneje, da slednji potekajo med tednom, kot je odločeno v I/b točki, sicer pa gre za krajši 3,5 urni stik, ki na šolske obveznosti otrok ne more vplivati, nenazadnje lahko priprave na pouk potekajo tudi med izvajanjem stika, ki ga ima predlagatelj.

17. Glede poletnih počitnic se nasprotna udeleženka zavzema, da se v trajanje stika vključi tudi stik, ki je določen s sodno odločbo med starima staršema po očetovi strani in ml. otrokoma. V poletnih počitnicah vsak od staršev preživi z otrokoma 2 x 10 dni, slednje pa ne vpliva na dejstvo, da bosta ml. otroka s starima staršema predlagatelja preživela še dodatnih 5 dni v času poletnih počitnic, saj v same stike staršev ne posega.

18. Sodišče prve stopnje ima nadalje ustrezne razloge, zakaj ni sledilo izvedenki in želji ml. otrok, da bi stiki potekali v skladu z željami otrok, saj gre med staršema za visoko konfliktno situacijo, zato je bila potrebna natančna določitev izvajanja stikov, še vedno pa se lahko starša o izvajanju stikov dogovorita in jih izvajata drugače, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu večkrat poudarilo, ter staršema pojasnilo, da so stiki predvsem v korist otrok, kar udeleženca postopka do sedaj še nista uvidela. Skrb za ml. otroka, mora biti glavno vodilo obeh staršev in je v skladu s 141. členom DZ in 54. členom Ustave Republike Slovenije.

19. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

20. Nasprotna udeleženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP), predlagatelj pa krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 142. člena ZPP, v zvezi s 101. člen ZNP-1).

1 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem III. knjiga, str. 168-170, VSM I Cp 673/2018 z dne 18. 9. 2018. 2 6. člen ZNP-1: Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. 3 VSM III Cp 806/2020 z dne 10. 10. 2020.