Jedro

Skrbnost odvetnika pri prejemih na račun ne pomeni, da mora vsak delovni dan preverjati stanje prilivov in isti dan ugotoviti ali določena plačila dejansko pripadajo njegovi stranki ali ne ter opraviti obračun in isti dan vrniti morebitne neutemeljene prejemke. O nakazilu se mora imeti čas posvetovati s svojo stranko, opraviti obračun terjatve in nato vrniti preplačilo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da mora imeti na voljo razumni rok in ga v okoliščinah danega primera pravilno ni štelo kot nepoštenega pridobitelja po 193. členu Obligacijskega zakonika že od trenutka prejema nakazila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za nasprotno izvršbo (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti upniku izvršilne stroške 46,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila. V presežku je zavrnilo upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi svoje stroške, nastale v zvezi z nasprotno izvršbo (III. točka izreka). Ugotovilo je, da med strankama ni sporno dejstvo o višini denarnih sredstev, ki jih je prejel upnik tekom izvršilnega postopka. Prav tako ni sporno, da je v okviru poplačil prišlo do preplačila ter da je upnik vrnil presežek dolžniku. Je pa sporno, ali dolguje upnik iz naslova neupravičene obogatitve tudi zakonske zamudne obresti. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi z dne 6. 1. 2014 poslan v izvrševanje tako dolžnikovemu delodajalcu kot organizaciji za plačilni promet in je prihajalo do plačil upniku iz dveh različnih naslovov, pri čemer je dolžnikov delodajalec izvrševal izplačila v večkratnih nakazilih 11. 2., 11. 3., 9. 4., 13. 5. 2014 je pričakovano, da je upnik potreboval nekaj časa, da je opravil obračun dolga in prejetih nakazil, kar je upoštevaje, da je 594,77 EUR prejel 28. 4. 2014, presežek pa vrnil 6. 5. 2014 in da je 120,00 EUR prejel 13. 5. 2014 ter vrnil 21. 5. 2014 oboje v mejah pričakovanega, razumnega roka. Upoštevaje, da je upnik prostovoljno vrnil preplačila, ni mogoče šteti, da je bila 28. 4. in 13. 5. 2014 upnikova pridobitev nepoštena. S tem trenutkom bi dolžnik pridobil le pravico zahtevati od upnika vračilo tistega, kar je prejel več kot znaša terjatev oziroma zahtevati vračilo kar je neupravičeno pridobil. To pravico je dolžnik uveljavljal šele, ko je vložil predlog za nasprotno izvršbo 9. 6. 2014. Glede na to, da so bila plačila (vračila preveč plačanih zneskov) izvršena že pred tem datumom, dolžnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da čeprav tehnologija neprestano napreduje, bi sklep vseeno verjetno moral biti opremljen z okroglo štampiljko sodišča ter lastnoročno podpisan s strani sodne osebe. Oporeka sodnemu zapisniku z dne 1. 3. 2016, ko piše: Opravičila ni. Za narok, razpisan za 1. 3. 2016, se res ni opravičil, je pa 29. 2. 2016 osebno v vložišče sodišča oddal v dveh izvodih “obvestilo v zvezi z narokom za 1. 3. 2016” ter opomnil delavko za okencem, da je narok v zvezi s tem obvestilom 1. marca 2016 ob 9.00 uri. Iz vsebine sodnega zapisnika, pod katerim je podpisana strokovna sodelavka, sklepa, da vloga z dne 29. 2. 2016 do naroka ni bila vložena v spis. Če bi mu sodišče pravočasno vročilo vlogo z dne 25. 5. 2015, bi zagotovo pisno prerekal omenjeno vlogo še pred prvim narokom. Zaradi navedb, ki so v obrazložitvi vloge z dne 25. 5. 2015, bi zagotovo prišel na narok 1. 3. 2016. Prepričan je bil, da ima sodišče dovolj pisnih dokazov, da razsodi oziroma sklene v njegovo korist. Ker do naroka 1. 3. 2016 ni prejel na vlogo z dne 11. 9. 2014 odgovora oziroma ugovora dolžnika po nasprotni izvršbi, je bil prepričan, da odvetnik priznava neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev. Sedaj ugotavlja, da bi mogoče odvetnik dejanje priznal, če bi se s tožilcem pogajal za milejšo kazen. Še vedno je trdno prepričan, kot je navedeno v vlogi z dne 11. 9. 2014, da je upnik oz. njegov zastopnik odvetnik neupravičeno zadrževal najmanj 7 dni denarna sredstva, ki zagotovo niso bila njegova. Izvršilne zadeve so zelo občutljiva stvar in tega bi se morali odvetniki zavedati in biti še posebej pozorni. Če bi bila denarna sredstva dolžniku vrnjena vsaj v treh delovnih dneh oziroma da bi bil vsaj nekako obveščen o zadevi, bi vse skupaj počasi pozabil. 3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščencu.

4. Uvodne pritožbene navedbe glede manjkajoče štampiljke sodišča in lastnoročnega podpisa sodne osebe na izpodbijanem sklepu niso utemeljene. Po drugem in tretjem odstavku 323. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ podpiše izvirnik odločbe, ki se izda v fizični obliki, predsednik senata z lastnoročnim podpisom. Odločbo, ki se izda v elektronski obliki, podpiše predsednik senata s svojim varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če je varen elektronski podpis predsednika senata overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodišča, varen elektronski podpis sodišča ni potreben. Odločbe, ki se obdelajo v informacijskem sistemu samodejno, imajo lahko namesto podpisa in žiga faksimile. Izvršilni spis se vodi v elektronski obliki in na izvirniku sklepa v elektronskem spisu je na prvi strani desno zgoraj naveden podpisnik, to je poslujoča sodnica z imenom in priimkom, izdajatelj certifikata: “sigov-ca”, številka certifikata: „....“ in ura ter datum podpisa: „13:26, 11. 8. 2016“.

5. Če sodišče prve stopnje na naroku za obravnavanje predloga za nasprotno izvršbo 1. 3. 2016 ni v zapisnik povzelo dolžnikove vloge z dne 29. 2. 2016, to nujno ne pomeni, da z vlogo ni bilo seznanjeno, še manj pomeni, da bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V slednjem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se dolžnik ni udeležil naroka, da pa je 1. 3. 2016 vložil obvestilo v zvezi z narokom z dne 1. 3. 2016 in navedel, da ne bo prišel na sodišče, da vztraja pri predlogu za nasprotno izvršbo (7. točka obrazložitve). Tudi očitek, če bi sodišče vročilo dolžniku upnikovo vlogo z dne 25. 5. 2015, da bi jo pred prvim narokom pisno prerekal ter da bi zaradi navedb v vlogi zagotovo prišel na narok, niso vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V skladu s prvim odstavkom 68. člena ZIZ sodišče vroči predlog za nasprotno izvršbo upniku in zahteva od njega, naj se v 8 dneh od vročitve o njem izjavi in ga opozori na pravne posledice iz drugega odstavka tega člena. Nadalje ZIZ v drugem in tretjem odstavku določa ravnanje sodišča za primer, če se upnik v predpisanem roku ne izjavi ali če predlogu ne nasprotuje oziroma če se o predlogu izjavi tako, da mu nasprotuje. V ZIZ ni zahteve, da bi moralo sodišče prve stopnje vročiti odgovor upnika nazaj dolžniku (v tem primeru sicer je tako ravnalo, kar ponovno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa) in enako nadaljnje vloge.

6. Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje: (-) da med strankama ni sporno dejstvo o višini denarnih sredstev, ki jih je prejel upnik tekom izvršilnega postopka, (-) da ni sporno, da je v okviru poplačil prišlo do preplačila ter da je upnik vrnil presežek dolžniku, (-) da je sporno, ali dolguje upnik iz naslova neupravičene obogatitve tudi zakonske zamudne obresti, (-) da je bil sklep o izvršbi z dne 6. 1. 2014 poslan v izvrševanje tako dolžnikovemu delodajalcu kot organizaciji za plačilni promet in je prihajalo do plačil upniku iz dveh različnih naslovov, pri čemer je dolžnikov delodajalec izvrševal izplačila v večkratnih nakazilih 11. 2., 11. 3., 9. 4., 13. 5. 2014, (-) da je 594,77 EUR prejel 28. 4. 2014, presežek pa vrnil 6. 5. 2014 in da je 120,00 EUR prejel 13. 5. 2014 ter vrnil 21. 5. 2014 (11., 14. točka obrazložitve). Neutemeljeno navaja, da je odvetnik upnika priznal neupravičeno zavlačevanje denarnih sredstev, ker dolžnik do naroka 1. 3. 2016 ni prejel odgovora na njegovo vlogo z dne 11. 9. 2014. Pooblaščenec upnika je prejel zarubljena denarna sredstva na transakcijski račun in jih je vrnil z nakazilom na transakcijski račun dolžnika. To je lahko storil v času delovanja elektronskega bančništva, kar je med delovnimi dnevi. Prvi znesek 594,77 EUR je prejel 28. 4. 2014, nato so bili delovni dnevi 29. in 30. 4. 2014 (1. in 2. 5. 2014 sta bila praznik, 3. in 4. 5. 2014 sta bila sobota in nedelja) ter 5. 5. 2014, denar pa je nakazal dolžniku 6. 5. 2014. Torej ga je vrnil četrti delovni dan. Drugi znesek 120,00 EUR je pooblaščenec prejel 13. 5. 2014, nato so bili delovni dnevi 14., 15., 16. 5. 2014 (17. in 18. 5. 2014 sta bila sobota in nedelja) ter 19. in 20. 5. 2014, vračilo pa je opravil 21. 5. 2014. Denar je vrnil šesti delovni dan. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je bil sklep o izvršbi poslan v izvrševanje tako dolžnikovemu delodajalcu kot organizaciji za plačilni promet in je prihajalo do plačil upniku iz dveh različnih naslovov, pri čemer je dolžnikov delodajalec izvrševal izplačila v večkratnih nakazilih 11. 2., 11. 3., 9. 4., 13. 5. 2014 in je pričakovano, da je upnik potreboval nekaj časa, da je opravil obračun dolga in prejetih nakazil (14. točka obrazložitve). Skrbnost odvetnika pri prejemih na račun ne pomeni, da mora vsak delovni dan preverjati stanje prilivov in isti dan ugotoviti ali določena plačila dejansko pripadajo njegovi stranki ali ne ter opraviti obračun in isti dan vrniti morebitne neutemeljene prejemke. O nakazilu se mora imeti čas posvetovati s svojo stranko, opraviti obračun terjatve in nato vrniti preplačilo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da mora imeti na voljo razumni rok in ga v okoliščinah danega primera pravilno ni štelo kot nepoštenega pridobitelja po 193. členu Obligacijskega zakonika že od trenutka prejema nakazila. Dolžnik ni zatrjeval, da bi do vložitve predloga za nasprotno izvršbo 9. 6. 2014 opomnil upnika in zahteval vračilo preveč odtegnjenih zneskov, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Torej ob vračilih še ni vedel za primanjkljaj na računu. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za nasprotno izvršbo.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).