Jedro

Pritožniki šele v pritožbi navajajo, da je obseg zapuščine večji od ugotovljenega. Ker v potrditev svojih navedb niso predložili dokazov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo spreminjati izpodbijanega sklepa o dedovanju (173. čl. ZD). V kolikor gre za premoženje, za katerega se ob izdaji izpodbijanega sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, lahko sedaj pritožniki od prvostopenjskega sodišča zahtevajo izdajo novega sklepa, s katerim se razdeli dodatno premoženje (221. čl. ZD).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja in za zakonite dediče razglasilo zapustnikovo zunajzakonsko partnerico H. O. do 1/2, zapustnikovo sestro M. Š. do 1/4, zapustnikovo sestro M. Ž. do 1/8 in zapustnikovega brata J.L. do 1/8. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča se iz vseh pritožbenih razlogov (338. člen ZPP) pravočasno pritožujejo M. Š., M. Ž. in J. L.. Menijo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja, saj bi v zapuščinsko maso morali biti uvrščeni tudi avtomobilska prikolica, gradbeni stroj - kombinirka, tračna žaga, stroj za ruženje koruze, mlin za mletje koruze in nakladalka. Obseg zapustnikovega premoženja in njegova vrednost je tako bistveno večji. Uveljavljajo tudi izločitev samohodne kosilnice BCS, traktorske kosilnice BCS in stiskalnice za grozdje iz zapuščinske mase, saj so bili navedeni predmeti kupljeni s strani pritožnikov, zapustniku pa so bili dani zgolj na posodo. Navajajo še, da je sodišče v izpodbijanem sklepu napravilo napako v zapisu registrske številke osebnega vozila Renault Clio 1.5. Po 344. členu ZPP je bila pritožba vročena ostalim dedičem (H. O., F. Ž. in A. V.), ki nanjo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Redno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju je pritožba, ki ima načeloma devolutivni učinek. O njej tako odloča sodišče druge stopnje, vendar pa lahko tudi sodišče prve stopnje po pritožbi samo spremeni ali prekliče sklep o dedovanju, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Če sodišče prve stopnje ne spremeni ali prekliče svojega sklepa o dedovanju, pošlje pritožbo sodišču druge stopnje (173. člena Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami, v nadaljevanju ZD) in tako je v danem primeru.

Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz smrtovnice, zemljiške knjige in napovedi strank ugotovilo, da v zapuščino spada zapustnikov osebni avto, traktor, dobroimetje na osebnem računu, 1/2 trosilke za gnoj, 1/2 trosilke za umetni gnoj, 1/2 pluga za oranje in 1/2 vil za vožnjo baliranih bal. Pritožniki pa šele v pritožbi navajajo, da je obseg zapuščine večji od ugotovljenega. Ker v potrditev svojih navedb niso predložili dokazov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo spreminjati izpodbijanega sklepa o dedovanju. V kolikor gre za premoženje, za katerega se ob izdaji izpodbijanega sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, lahko sedaj pritožniki v skladu s 221. členom Zakona o dedovanju od prvostopenjskega sodišča zahtevajo izdajo novega sklepa, s katerim se razdeli dodatno premoženje. Nadalje je neutemeljena njihova zahteva po izločitvi določenega dela premoženja, saj to premoženje sploh ni bilo del zapuščinske mase po izpodbijanem sklepu in tako ni predmet dedovanja (primerjaj 32. člen ZD). Pritožniki tudi niso dokazali, da je dejansko prišlo do pomote opisa osebnega avtomobila Renault Clio. Predložiti bi namreč morali kakšen dokument (npr. kopijo prometnega dovoljenja), iz katerega bi bila razvidna registrska številka in letnik avtomobila. Za odpravo morebitne napake v zapisu morajo tako predložiti določen dokaz, sodišče prve stopnje pa bo (v kolikor bo predlog za popravo utemeljen), napako odpravilo s popravnim sklepom (primerjaj 328. člen Zakona o pravdnem postopku).

Ker v pritožbi uveljavljeni in uradoma upoštevani pritožbeni razlogi niso podani, je bilo pritožbo potrebno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).