Jedro

Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje vročitev in datum vročitve. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve ni mogoče ovreči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 562,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega obroka ter ji povrniti pravdne stroške 29,70 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da tožbe ni prejel, s čimer je bila kršena njegova pravica do obravnavanja pred sodiščem. Šele z vročitvijo sodbe je bil seznanjen s pravdnim postopkom. Ni prejel niti tožbe in tudi ne obvestila o prejeti pošiljki, pri čemer se sklicuje tudi na izjavo svoje žene A. A. Nadalje opozarja, da je sodišče zapisalo, da je bila tožba vročena tožencu v odgovor isti dan, kot je bila vložena na sodišče, kar je nemogoče, po prepričanju toženca to pomeni absolutno bistveno kršitev postopka.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilna vročitev tožbe v odgovor je ena izmed predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da v primeru ko toženec v sporu male vrednosti ne odgovori na tožbo sodišče sploh lahko izda sodbo na podlagi pripoznave (453.a člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi ugotovilo, da je bila tožba tožencu 27. 9. 2021 vročena v odgovor, vendar pri tem ni pojasnilo, za kakšno vročitev je šlo (neposredna vročitev tožencu, vročitev s fikcijo, ...). Pritožba je v zvezi s tem pravilno opozorila, da je 27. 9. 2021 datum, ki ga v sodbi sodišče navaja tudi kot datum vložitve tožbe, kar je pritožbeno sodišče navdalo z dvomom glede pravilnosti vročitve. Zaradi tega je razpisalo pritožbeno obravnavo na kateri je 25. 8. 2022 vpogledalo listine v spisu ter zaslišalo toženca in njegovo ženo A. A. kot pričo. 6. Pri tem je bilo ugotovljeno, da iz vročilnice, ki je pripeta k list. št. 10 spisa izhaja, da je bila vročitev tožbe tožencu v odgovor opravljena s t. i. fikcijo po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP in sicer se kot datum vročitve šteje 8. 12. 2021 (in ne kot je – očitno pomotoma – sodišče prve stopnje zapisalo 27. 9. 2021). Toženec in njegova žena sta potrdila, kar zatrjuje pritožba, da tožencu ni bila vročena tožba v odgovor. Toženec je izpovedal, da v tej zadevi do prejema sodbe ni prejel od sodišča nobene druge listine, saj bi jo sicer takoj posredoval pooblaščenki. Priča, toženčeva žena, pa je izpovedala, da v novembru 2021 v hišnem nabiralniku ni bilo ne tožbe iz te zadeve in tudi ne obvestila o kakšni sodni pošiljki. Oba sta potrdila, da sicer redno pregledujeta pošto.

7. Institut, na podlagi katerega sodišče ugotavlja dejstva o vročitvi, je vročilnica, ki ima lastnost javne listine in potrjuje za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi. Prvič, da je bilo določeno pisanje naslovniku vročeno in drugič, kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, če se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počne pritožnik, pa zgornje zakonske domneve ni mogoče ovreči.1 Trditve, ki jih v pritožbi navaja toženec in v okviru katerih pritožbeno sodišče ugotavlja dejstva (da ni prejel tožbe v odgovor oz. niti obvestila o prispeli pošiljki), ne zadoščajo, da bi bilo mogoče ovreči ugotovitev, da sta bila tožba in poziv tožencu na vložitev odgovora na tožbo vročena tožencu s fikcijo vročitve 8. 12. 2021. Iz tega razloga je izpodbijana sodba zakonita.

8. Ko pritožba opozarja, da je tožeča stranka že v tožbi navedla, da toženca zastopa Odvetniška pisarna B., je treba pojasniti, da če je toženec imel pooblaščenca v drugem sodnem postopku (I K 000/2019), ne pomeni, da ga ta pooblaščenec zastopa tudi v tej pravdi, saj gre za drug sodni postopek, za katerega pa pooblastilo dano v kazenski zadevi ne velja. Sodišče prve stopnje je zato tožbo pravilno vročalo direktno tožencu, ki pa je potem za nadaljevanje postopka pooblastil za zastopanje odvetniško družbo (kateri so se potem vročala nadaljnja pisanja).

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker toženec ni uspel s pritožbo, po načelu uspeha sam nosi pritožbene stroške.

1 VSL Sklep II Cpg 118/2018, VSL Sklep II Cpg 503/2018.