Jedro

V skladu z določbo drugega odstavka 208. člena ZPP se v primeru, če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvo tožena stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nadaljuje pravdni postopek pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti pod opr. št. P 144/2015. 2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo prvo tožena stranka (v nadaljevanju prvo toženec) iz razlogov nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Soglaša z obrazložitvijo sodišča, da je bil predmetni pravdni postopek prekinjen do pravnomočne odločitve v kazenski zadevi, ki je bila takrat vodena pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti pod II Kpr 24327/2013 in da je navedena kazenska zadeva pravnomočno končana s citiranima sodbama Okrožnega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru iz leta 2021. Vendar sodišče pri odločitvi o nadaljevanju tega pravdnega postopka ni upoštevalo, da je bil kazenski postopek zoper prvo toženca zaradi hude prometne nesreče, ki jo je doživel 6. 8. 2020 izločen iz kazenske zadeve in se pri Okrožnem sodišču v Mariboru vodi pod novo opr. št. II K 44793/2020. Sojenje se zoper prvo toženca sploh še ni začelo, saj še vedno poteka zdravljenje zaradi posledic prometne nesreče in možganske kapi. V kazenski zadevi je sodni izvedenec podal psihiatrično mnenje iz katerega izhaja, da A. A. ni sposoben za sojenje in da je procesna nesposobnost verjetno trajna. Smiselno enako prvo toženi tudi ni pravdno sposoben za sojenje v predmetni pravdni zadevi, zato sodišče glede na sklep o prekinitvi pravdnega postopka zoper njega pravnega postopka ne more nadaljevati. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, saj kazenski postopek zoper prvo toženca še ni pravnomočno končan in tako nadaljevanje pravdnega postopka ni dopustno, saj se je sodišče, kot je obrazložilo v sklepu o prekinitvi z dne 15. 9. 2015 odločilo, da samo predhodnega vprašanja ne bo reševalo. Poleg tega je storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 80. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, saj glede na zgoraj navedeno psihiatrično izvedensko mnenje prvo toženec tudi ni pravdno sposoben, na kar mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločilo, da se postopek nadaljuje, ker so odpadli razlogi zaradi katerih je bil postopek prekinjen, in sicer je kazenska zadeva Okrožnega sodišča v Murski Soboti II Kpr 24327/2013 pravnomočno zaključena. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom opr. št. P 144/2015 z dne 15. 9. 2015 predhodno prekinilo predmetni pravdni postopek do predhodne rešitve citirane kazenske zadeve.

5. V skladu z določbo drugega odstavka 208. člena ZPP se v primeru, če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

6. Glede na povzete postopkovne določbe o prekinitvi in nadaljevanju postopka je odločitev sodišča pravilna. Tudi pritožbeno ni sporno, da je kazenski postopek zaradi katerega je sodišče prve stopnje ta obravnavani pravdni postopek prekinilo pravnomočno končan. Pritožbeni razlogi, s katerimi se očita sodišču kršitev določbe iz drugega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, niso utemeljeni. Dejstva v zvezi z izločitvijo kazenskega postopka zoper prvo toženca iz kazenske zadeve in obravnavanje pod novo opravilno številko, kot tudi dejstva v zvezi s procesno nesposobnostjo prvo toženca bodo lahko predmet obravnavanja v nadaljevanem pravdnem postopku. Drži sicer navedba pritožbe, da je sodišče skladno z določbo 80. člena ZPP dolžno paziti ves čas postopka ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben. To bo sodišče v nadaljevanju postopka tudi storilo.

7. V zvezi z obravnavano pritožbo pa je bistveno, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi predhodnega vprašanja nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno ali celo pred rešitvijo predhodnega vprašanja, če sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na pravnomočni konec postopka. Slednje pomeni, da v primeru kot je obravnavani, je odločitev o nadaljevanju pravdnega postopka v pristojnosti sodišča. Tako bi sodišče lahko tudi v primeru, če bi presodilo, da ni razlogov za čakanje na pravnomočno končanje drugega postopka zaradi katerega je predhodno postopek prekinilo, celo pred pravnomočnostjo oziroma pred rešitvijo predhodnega vprašanja v matičnem postopku, odločilo, da se obravnavani postopek nadaljuje.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeni preizkus pa je pokazal, da sodišče tudi ni storilo kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

9. Prvo toženi s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (določbi 154. in 165. člena ZPP).