Jedro

Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči, seveda z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.

Izrek

Pritožbi drugotožene stranke se ugodi in se izpodbijana delna zamudna sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano delno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje naložilo drugotoženki, da je dolžna plačati tožniku odškodnino v višini 11.582.000,00 SIT, od tega 4.100.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.02.2004 do plačila, od zneska 7.290.000,00 SIT od 17.11.2004 do plačila in od 192.000,00 SIT od 20.12.2003 do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v višini 244.640,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v 15-ih dneh.

Zoper tako sodno odločbo se pritožuje druga toženka po pooblaščencu zaradi absolutnih kršitev določb pravdnega postopka s predlogom, da se jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo delno zamudno sodbo ob predpostavki, da je bila drugotoženki 13.06.2005 tožba pravilno vročena in da nanjo v predpisanem roku ni odgovorila. Ta predpostavka ni resnična, saj tožba drugotoženi stranki ni bila nikoli vročena, vročanje se je izvršilo ob kršitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki urejajo to področje. Po vpogledu v spis je ugotovila, da podpis na vročilnici ni njen. Prepričana je, da podpis na vročilnici (ki je nečitljiv) ne pripada nobenemu članu njenega gospodinjstva, ki ga sestavljata še dva otroka (rojena leta 1999 in 2005) in njen soprog B.D., ki pa ni prijavljen na naslovu R. 21, ker ni državljan RS in ga v bistvu preživlja in vzdržuje drugotoženka. Drugotoženka dokazuje dejstvo, da podpis na vročilnici ni njen, z vpogledom in primerjavo med tem podpisom in njenim podpisom, ki se nahaja na pooblastilu pooblaščencu, v sodni spis pa prilaga tudi list papirja z dvema njenima lastnoročnima podpisoma, ki se tudi že na prvi pogled očitno razlikujeta od podpisa, ki se nahaja na vročilnici. Predlaga pa tudi dokaz s svojim zaslišanjem in zaslišanjem svojega soproga, ki bo lahko potrdil dejstvo, da pri podpisu na vročilnici ne gre za njen podpis. Tako drugotožena stranka kot tudi njen soprog bosta potrdila dejstvo, da tožbe nista nikoli prejela in je zato neresnična ugotovitev sodišča, da ni v zakonskem roku odgovorila na pravilno vročeno tožbo. Predlaga, da se izvede tudi dokaz z izvedencem grafologom, ki bo ob primerjavi podpisa na vročilnici in podpisov drugotoženke, ki se nahajajo v spisu, podal svoje mnenje o tem, ali gre za podpise, ki jih je naredila ista oseba, to je drugotoženka. Poudarja, da ima vročilnica značaj javne listine, vendar je mogoče izpodbijati resničnost dejstev, ki so v njej zapisana. Drugotoženka želi doseči prav to, da se z izvedbo predlaganih dokazov ugotovi, da so zapisi na vročilnici oziroma, da je vsebina zapisana na vročilnici neresnična in zato ne more imeti tistih učinkov, ki bi jih imela, če bi bila vsebina resnična. Predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano delno zamudno sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Sodišču prve stopnje naj naloži, da opravi vročitev tožbe skladno s postopkom, predpisanim v ZPP in ji tako omogoči, da bo v zakonskem roku podala odgovor na tožbo in šele potem naj nadaljuje s postopkom ter ponovno izda delno zamudno sodbo le v primeru, da po opravljeni vročitvi drugotoženka v zakonskem roku ne bo odgovorila na pravilno vročeno tožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodne pošiljke se po določbi 1.odst. 149.čl. ZPP vročajo ob podpisu vročilnice. Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (1.odst. 224.čl. ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Glede na določbo 3.odst. 224.čl. ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči, seveda z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. To je namen vložene pritožbe, drugotoženka trdi, da ji tožba v obravnavani zadevi ni bila nikoli vročena, saj podpis na vročilnici z dne 13.06.2005, na kateri sloni prvostopenjski zaključek o pravilno ji vročeni tožbi, ni njen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na vročilnici (pripeti na listovni št. 20 spisa) naslov drugotoženke P. 10a, Koper, prečrtan in zapis vročevalca, da je njen sedanji naslov R. 22, stanovanje (verjetno 12), K., ter da je izpolnjena rubrika, da naslovnik potrjuje s svojeročnim podpisom, da je 13.06.2005 prejel sodno pošiljko. Na podlagi tako izpolnjene vročilnice je sodišče prve stopnje štelo, da je bila vročitev tožbe s pozivom na odgovor drugi toženki pravilno vročena v skladu z določbo 1.odst. 142.čl. ZPP (tožba se vroča osebno stranki). Glede na pritožbeno trditev drugotoženke, da ji tožba ni bila vročena, o čemer predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje svojega soproga ter dokaz z izvedencem grafologom, ter da se podpis na vročilnici in pooblastilu v spisu ter k pritožbi priložen toženkin podpis že na prvi pogled razlikujeta, se torej poraja dvom v resničnost vročilnice, vprašanje je, kdo je prejel tožbo. V primeru, da je pisanje vročeno nekomu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, mora vročevalec navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje. Taka situacija iz vročilnice v spisu ne izhaja in je vročilnica izpolnjena kot bi bilo pisanje vročeno osebno drugi toženki. Slednja pa v pritožbi to določno in dokazno podprto izpodbija, kar pa bi lahko, če bi se izkazalo za resnično, pomenilo, da zamudne sodbe ne bi bilo mogoče izdati. Zato je izpodbijana odločitev preuranjena, pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2.tč. 365.čl. ZPP), da ugotovi, ali je (ni) bila toženki vročitev tožbe (pravilno) opravljena (skladno s 142.čl. ZPP). V primeru, da bo drugotoženki uspelo izpodbiti dokazno vrednost vročilnice o resničnost vročene ji tožbe, pa bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tožbo pravilno vročiti drugi toženki s pozivom na odgovor v skladu z 277.čl. ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165.čl. ZPP.