Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek (I. točka izreka), ki se glasi: "1. Sklep k točki 5, ki ga je dne 6. 7. 2017 na 23. skupščini sprejela skupščina tožene stranke in glasi: "za člana nadzornega sveta družbe K., d. d., se za mandatno obdobje petih let (5 let), ki prične teči 1. naslednji dan po izvolitvi na skupščini družbe, to je dne 7. 7. 2017 (sedmega julija dvatisočsedemnajst), izvoli H. F.", se razveljavi.
2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v 15-tih dneh, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini zakonske zamudne obrestne mere, vse pod izvršbo." Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna stranskemu intervenientu plačati pravdne stroške tega postopka v višini 14,78 EUR, v 15-tih dneh, v primeru zamude z obrestmi (II. točka izreka).
2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Stranski intervenient je na pritožbo odgovoril. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka je z izpodbojno tožbo po 396. členu v zvezi s 395. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi z v uvodu te obrazložitve navedenim sklepom skupščine tožene stranke o izvolitvi novega člana nadzornega sveta uveljavljala izpodbojna razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1 in izpodbojni razlog iz drugega odstavka 395. člena ZGD-1. Trdila je, da je bil predlog za sprejem navedenega sklepa dan v nasprotju z 298. in 300. členom ZGD-1, da je sklep v nasprotju z določbami 38. a, 40. ter 41. člena ZGD-1 ter da je bila pri sprejemu sklepa kršena pravica delničarjev do obveščenosti.
6. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da predlog za sprejem izpodbijanega sklepa ni bil dan v nasprotju z 298. in 300. členom ZGD-1, da tudi ni prišlo do kršitve pravic delničarjevih do obveščenosti ter da pri imenovanju H. F. za člana nadzornega sveta ni prišlo do konflikta interesov. Tudi sicer vsak konflikt interesov po oceni sodišča prve stopnje še ne pomeni, da oseba ne more biti imenovana za člana nadzornega sveta. Predlog za zaslišanje H. F., ki ga je tožeča stranka podala v zvezi s trditvijo, da je še vedno poslovno obligacijsko vezan na skupino N., pa je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker poslovnih vezi med njim in konkurenčno družbo N. tožeča stranka ni konkretizirala. Zaključilo je, da tudi če bi morebitno takšno sodelovanje H. F. s konkurenčnimi družbami tožene stranke obstajalo, to ne more biti razlog za izpodbojnost sklepa. Prepoved konkurenčnega delovanja naj bi veljala za osebe, ki so že v povezavi z družbo, ne more pa to, po oceni sodišča prve stopnje, veljati za čas, preden je takšna povezava nastopila. Z ravnanjem v nasprotju z določbami 38. a člena in 41. člena ZGD-1 pa so, kot to navaja sodišče prve stopnje, predvideni posebni postopki, v skrajnem primeru tudi razrešitev s funkcije in odškodninska odgovornost. 7. Ena izmed temeljnih članskih pravic, ki pripadajo delničarju, je pravica do obveščenosti (305. člen ZGD-1). Namen te pravice je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic. Pravico do obveščenosti delničar praviloma uresničuje na skupščini, s postavljanjem vprašanj. Pomen pravice do obveščenosti se kaže predvsem v tem, da delničar ne more uresničevati svojih drugih premoženjskih in članskih pravic, ki mu gredo kot delničarju, če ni pravilno obveščen. Ker je uresničevanje drugih pravic odvisno od uresničevanja pravice do obveščenosti, se pokaže, da je ta pravica delničarjeva najpomembnejša pravica.
8. Z namenom uresničitve te pravice ZGD-1 v drugem odstavku 274. člena določa, da mora predlagani kandidat za člana nadzornega sveta pred izvolitvijo na skupščini predstaviti svoje preteklo strokovno izpopolnjevanje in delo, ki ga trenutno opravlja, ter vse okoliščine, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov in njegove pristranskosti. Predlagani kandidat lahko poda svojo predstavitev pisno, predstavitev na skupščini pa opravi predlagatelj predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta.
9. Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti. 1
10. Okoliščine, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov v smislu 38. a člena ZGD-1 oziroma nastopa položajev prepovedane konkurence v smislu 41. člena ZGD-1, v povezavi z določbami 39. člena ZGD-1 in (v času odločanja sodišča prve stopnje veljavnega) 40. člena ZGD-1, tako niso pomembne le za čas po izvolitvi kandidata za člana nadzornega sveta, torej po tem, ko to funkcijo že opravlja, kot je to navedlo sodišče prve stopnje, temveč so pomembne za delničarje tudi, ko kandidate volijo oziroma ko se odločajo, ali je posamezni kandidat primeren za člana nadzornega sveta. Zgoraj navedene okoliščine sicer res ne predstavljajo izključitvenega razloga za izvolitev kandidata za člana nadzornega sveta in same po sebi tudi ne predstavljajo razloga za izpodbojnost skupščinskega sklepa o izvolitvi člana nadzornega sveta, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje, so pa pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti v smislu drugega odstavka 274. člena ZGD-1 in v primeru kršitve te pravice lahko privedejo do izpodbojnosti sklepa.
11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz notarskega zapisnika skupščine tožene stranke z dne 6. 7. 2017 izhaja, da je predsedujoči skupščine ob obravnavi nasprotnega predloga delničarja SDH za izvolitev H. F. za člana nadzornega sveta tožene stranke tega predstavil. Pritožbeno sodišče po vpogledu v navedeni zapisnik ugotavlja, da je omenjena predstavitev zadostila zahtevi iz drugega odstavka 274. člena ZGD-1. Tožeča stranka je imela možnost na skupščini postavljati vprašanja o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta in ki vplivajo na presojo njegove primernosti. Čeprav je bil nasprotni predlog za izvolitev H. F. za člana nadzornega sveta tožene stranke podan šele na skupščini, bi se tožeči stranki ob njegovi predstavitvi moralo poroditi vprašanje o morebitni njegovi sedanji povezanosti s konkurenčnimi družbami in o morebitnem lastništvu v teh, saj iz predstavitve izhaja, da ima kandidat veliko izkušenj s področja farmacevtske industrije, kjer je bil nosilec najodgovornejših funkcij, med drugim v podjetjih S., H. in N. Iz notarskega zapisnika skupščine tožene stranke z dne 6. 7. 2017 ne izhaja, da bi tožeča stranka kakršnakoli vprašanja sploh postavljala. Izhaja pa iz zapisnika, da je predstavnik tožeče stranke ob predstavitvi kandidata očitno zaznal možnost morebitnega konflikta interesov, saj prav iz tega razloga za predlaganega kandidata ni glasoval. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi tožeča stranka, v kolikor je menila, da sama predstavitev kandidata ne vsebuje vseh potrebnih podatkov za odločanje, te morala zahtevati od predlagatelja na skupščini.
12. Pritožbenim navedbam, da tožeča stranka na sami skupščini ni mogla zahtevati razkritja določenih podatkov, zlasti glede še danes obstoječe ekonomsko finančne povezanosti kandidata F. s skupino N. in s tem obstoja konflikta interesov, ker teh in še drugih informacij na skupščini ni imela in ni mogla imeti, ter da zato tudi ni mogla povprašati in izpostaviti ekonomske finančne povezanosti kandidata F. s skupino N., zato pritožbeno sodišče ne more slediti.
13. Ker torej tožeča stranka na skupščini ni postavila vprašanj o obstoju kakršnekoli poslovne oziroma ekonomsko finančne povezanosti kandidata s konkurenčnimi družbami, pa bi jih lahko, o kršitvi pravice do obveščenosti ni mogoče govoriti.
14. V povezavi z navedenim se kot neutemeljeni izkažejo tudi očitki pritožnika, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, ko je zavrnilo zaslišanje predlagane priče F. Četudi bi morda F. potrdil obstoj zatrjevane poslovno obligacijske povezanosti z družbami v skupini N. ali potrdil, da je lastnik delnic navedene skupine, to v okoliščinah danega primera ne bi privedlo do izpodbojnosti skupščinskega sklepa. Do informacij o dejstvih, katera naj bi bila ugotovljena oziroma potrjena z zaslišanjem F., bi tožeča stranka lahko prišla s postavitvijo vprašanj na sami skupščini. Ker, kot je bilo ugotovljeno, tožeča stranka te možnosti ni izkoristila, čeprav bi jo lahko, in ker glede na to o kršitvi pravice do obveščenosti ne moremo govoriti, razlogi za izpodbojnost skupščinskega sklepa niso podani.
15. Zgolj sam obstoj okoliščin, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov v smislu 38. a člena ZGD-1 ter položajev, ki predstavljajo kršitev konkurenčne prepovedi po 41. členu ZGD-1, pa sam po sebi še ne povzroči ničnosti volitev člana nadzornega sveta, pri katerem takšne okoliščine oziroma položaji obstajajo, niti izpodbojnosti skupščinskega sklepa. V teoriji je zavzeto stališče, da je sankcija le članova odškodninska odgovornost in vrnitev koristi, morebiten pa je tudi odpoklic člana prek sodišča v skladu z drugim odstavkom 276. člena ZGD-1.2
16. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
17. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške.
1 V Priporočilih za članstvo, delo in plačilo članov nadzornih svetov in upravnih odborov (ta so nezavezujoča priporočila), ki jih je sprejelo Združenje članov nadzornih svetov dne 7. junija 2007, je navedeno (točka 2.9), da se za člane nadzornih svetov izvolijo fizične osebe, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, določene v ZGD, in ki med drugim ne opravljajo funkcij vodenja, nadzora, zastopanja ali svetovalnih nalog za konkurenčne družbe in niso večji delničarji ali družbeniki konkurenčnih družb. 2 Tako B. Bratina, V. M. Kocbek in drugi, Nadzorni sveti in upravni odbori v delniških družbah in družbah za omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 199.