Jedro

V predmetnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada tretjim osebam. Tožeča stranka namreč od tožene zahteva plačilo regresne terjatve za plačilo sredstev, katere je tožnica v skladu s svojimi pravili plačala upravičenki po javnem razpisu za izplačilo nepovratnih sredstev. Kot je mogoče iz navedb razbrati, gre za regresni zahtevek in torej ne za primer, ko tožeča stranka nastopa v pravdi kot stranka na podlagi posebnega zakona. Gre za klasično civilnopravno razmerje med pravdnima strankama, v katerem je pristojno odločati pravdno sodišče.

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Sodni postopek se je začel kot izvršilni postopek na temelju verodostojne listine pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino. Po ugovoru dolžnice je Okrajno sodišče v Ljubljani razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, saj meni, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Vrednost spora je 17.136,11 EUR s pripadki, tožena stranka pa je Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja ter ni gospodarski subjekt v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku.

Okrožna sodišča so pristojna za odločanje, če vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 32. člena ZPP), ali če gre za kakšno drugo zadevo, za katero je stvarno pristojno okrožno sodišče (drugi odstavek 32. člena ZPP). Določba 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP določa, da je v primeru, ko gre za gospodarski spor, stvarno pristojno okrožno sodišče. V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot Javni sklad Republike Slovenije ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni javnega sklada.

Za gospodarski spor bi lahko šlo tudi v primeru, ko gre za zadeve, naštete v določbah 482. člena ali 483. člena ZPP. Upoštevaje navedbe pravdnih strank gre za spor med državo in Javnim skladom Republike Slovenije, katerega ustanoviteljica je prav tožena stranka sama. Tožeča stranka je javni sklad, ki je ustanovljen z namenom dodeljevanja sredstev za razvoj podeželja (akt o ustanovitvi, 10. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Ur. l. RS 20/2011). V tem okviru izvaja svoja javna pooblastila. Skladno s pravili poslovanja tožeče stranke se za postopek dodelitev sredstev sklada in drugih sredstev uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Iz podatkov spisa je razvidno, da v predmetnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada tretjim osebam. Tožeča stranka namreč od tožene zahteva plačilo regresne terjatve za plačilo sredstev, katere je tožnica v skladu s svojimi pravili plačala upravičenki po javnem razpisu za izplačilo nepovratnih sredstev. Kot je mogoče iz navedb razbrati, gre za regresni zahtevek in torej ne za primer, ko tožeča stranka nastopa v pravdi kot stranka na podlagi posebnega zakona. Gre za klasično civilnopravno razmerje med pravdnima strankama, v katerem je pristojno odločati pravdno sodišče. Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kot tudi ne na podlagi višine spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Upoštevaje določbo prvega odstavka 46. člena ZPP je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 24. člena ter prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev v predmetni zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.