Jedro

Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep senata Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora vložena po poteku osemdnevnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. T.O. za varstvo zakonitosti se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom z dne 1.10.2003 v skladu z 2. odstavkom 205. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšalo pripor obd. T.O. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP za dva meseca, to je do 2.12.2003. Obdolženčev zagovornik, odvetnik I.S. iz M., je dne 19.11.2003 vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi zahtevi in izpodbijani sklep razveljavi ter odredi izpust obdolženca, podrejeno pa se zavzema za nadomestitev pripora s hišnim priporom.

Vrhovna državna tožilka B.B. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva ni utemeljena.

Zagovornik uveljavlja, da je sodišče kršilo določbo 1. odstavka 201. člena ZKP, ki določa, da je poleg drugih pogojev pripor mogoče odrediti le, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Po njegovem pa utemeljen sum ni podan in ob utemeljevanju te svoje trditve polemizira z drugačnim stališčem sodišča, kar pomeni, da v tem delu pravzaprav uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pa je razlog, iz katerega ni mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Meni pa tudi, da v napadanem pravnomočnem sklepu ni konkretnih razlogov o subjektivnih okoliščinah pri obdolžencu, ki bi kazale na ponovitveno nevarnost. Predvsem ga moti trditev "očitno je, da si obdolženi služijo sredstva za življenje". S tem uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Utemeljen sum, da je obdolženi storil očitana mu kazniva dejanja, je ugotovljen, zoper obdolženca je tudi pravnomočno uvedena preiskava, vse to pa izhaja tudi iz napadenega sklepa. Tako kršitev določbe 1. odstavka 201. člena ZKP glede utemeljenosti suma ni podana. Prav tako ne drži, da sklep ne bi imel razlogov o subjektivni plati, ki kaže na ponovitveno nevarnost. Poleg razlogov, ki so posebej navedeni, se izpodbijani sklep sklicuje tudi na dosedanje sklepe o odreditvi in podaljšanju pripora.

Zahteva za varstvo zakonitosti je prepozno vložena.

Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je senat vrhovnega sodišča podaljšal pripor zoper obdolženca. Takšno odločitev je dopustno izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 4. odstavka 420. člena ZKP. Upravičenci morajo zahtevo vložiti v osmih dneh od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo, kot je določeno v 3. odstavku 421. člena ZKP.

Iz fotokopije pribavljene vročilnice je razvidno, da je obd. O.T.-ju bil vročen pravnomočni sklep vrhovnega sodišča dne 1.10.2003 ob 18.30 uri. Zagovornik je pri Okrožnem sodišču v Mariboru neposredno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti dne 19.11.2003, to je po preteku osemdnevnega zakonskega roka. Zato jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot prepozno.