Jedro

Tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih z ZDR, zato ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Bo pa sicer sodišče v rednem kontradiktornem postopku razčiščevalo tožnikove trditve o tem, da zatrjevanih kršitev tožnik ni storil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se prenehanje pogodbe o zaposlitvi zadrži do pravnomočnega zaključka o postopku nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem (I./1. točka izreka). Prav tako je zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačevati nadomestilo plače v višini, kot bi ga prejemala, če bi delala, od bruto zneska te plače odvesti davke in prispevke in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec do plačila, vse dokler traja spor o obstoju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki (I./2. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek, da se začasna odredba izvrši tako, da se dovoli izvršba z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika (tožene stranke), ki jo ima na svojem računu, do višine izvršljive terjatve in s prenosom zarubljenega dobroimetja dolžnika na račun upnika (tožeče stranke) (I./3. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek, da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (I./4. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in sicer iz vseh zakonsko dopustnih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je tožnik predlagal zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pod pogoji iz 85. člena Zakona o delovnih razmerjih oziroma v primeru, ki ga opredeljuje 3. odstavek 227. člena ZDR. Tožnik je dokazal, da so izpolnjeni pogoji iz 1. in 3. odstavka 85. člena ZDR, vendar kljub temu njegovemu predlogu za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni ugodilo. Iz obrazložitve izhaja, da naj pritožnik v tej fazi postopka ne bi dokazal utemeljenosti svojih ugovorov. Tožena stranka je ravnala v nasprotju z določili 2. odstavka 82. člena ZDR, tako da so podani razlogi za izdajo začasne odredbe. Sodišče navede, da obstoj verjetnosti terjatve ni izkazan, kar pa ni pravilno, pri čemer sodišče nekritično sledi prvo in drugostopnemu sklepu tožene stranke. Očitek tožniku temelji le na anonimnem pismu, ki ga je dne 24. 12. 2012 prejela služba direktorja PU A.. Le v tem pismu in nikjer drugje je napisano, da naj bi oškodovanec moral plačati tožniku 1.000,00 EUR za vozilo, ki mu je bilo ukradeno in naj bi ta denar A.A. v lokalu B. bar v S. dne 13. decembra zvečer, to je po tistem, ko je bilo vozilo že najdeno izročil osebi z vzdevkom „L.“. Tega pa niti eden objektivni dokaz ne potrdi. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ). Sodišče lahko izda začasno odredbo le, če so zanjo izpolnjeni vsi zakonski pogoji in v takšni obliki, da se z njo doseže namen zavarovanja terjatve.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ – Ur. l. RS, št. 44/2006 s sprem.) v 272. členu določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in torej določa, da mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali mu bo terjatev zoper tožnika nastala, poleg tega pa mora izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da tožnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

Začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi izda sodišče, če so izpolnjeni pogoji iz 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2007) oziroma v primeru, ki je opredeljen v 3. odstavku 227. člena ZDR, ki določa, da lahko inšpektor za delo, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za arbitražo oziroma sodno varstvo, oziroma do izvršitve arbitražne odločbe, oziroma, če delavec v sodnem postopku najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Poudariti je tudi, da ZDR v 85. členu določa, da če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi in delavec zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje ne učinkuje do poteka roka za arbitražo oziroma sodno varstvo. ZDR v 85. členu določa, da če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz 1. odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 85. člena ZDR v tem primeru sploh ni bilo mogoče. Po določilih 273. člena ZIZ sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, torej ne določa vrst začasnih odredb taksativno, vendar se lahko izda začasna odredba kot plačevanje nadomestila plače, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta dolžan po zakonu preživljati (5. točka 273. člena ZIZ).

Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik izpodbija izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je tožena stranka podala na podlagi 1. in 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ker je naklepoma kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po določilih 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-l) ter ker je naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz sklepa tožene stranke št. ... (...) z dne 10. 1. 2013, potrjenim s sklepom komisije za pritožbe št. ... z dne 20. 2. 2012 (pravilno: 20. 2. 2013). Za pravilno rešitev predmetne začasne odredbe je bistvena obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožnik v tej fazi postopka ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve. ZIZ v 272. členu ureja pogoje za izdajo začasne odredbe in določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Sodišče prve stopnje je pri presojanju verjetnosti obstoja terjatve ugotavljalo, kot je izrecno navedlo, da tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravila postopka, določena z ZDR, zato v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Bo pa sicer sodišče v rednem kontradiktornem postopku razčiščevalo tožnikove trditve o tem, da zatrjevanih kršitev tožnik ni storil. Ker je sodišče ugotovilo, da verjetnost obstoja terjatve do sedaj ni izkazana, ni bilo potrebno presojati ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe.

Pritožbeno sodišče zato na ostale pritožbene navedbe tožnice ne odgovarja, ker za rešitev zadeve niso relevantne.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP.