Jedro

Vse nepremičnine, s katerimi upravlja tožeča stranka in v povezavi s katerimi nastajajo stroški, ki so predmet tega postopka, so obremenjene z ločitvenimi pravicami upnikov in predstavljajo posebno stečajno maso. Stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja so stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se izplačila teh stroškov lahko opravijo šele na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Stroški upravljanja, tudi posebne stečajne mase (6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), so tekoči stroški stečajnega postopka, ki se poplačujejo ob zapadlosti. Le v kolikor v splošni stečajni masi denarnih sredstev za poplačilo teh stroškov ni, je izplačilo teh odloženo do pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Pri izdelavi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase pa se ti stroški upoštevajo tako, da se odštejejo od denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve, katere plačilo zahteva v tem postopku, onemogočena ali precej otežena niti, da bo tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj dejstvo, da v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 4. 2. 2020 za dve parkirni mesti niso bili obračunani stroški tožeče stranke, še ne dokazuje, da tožena stranka zavestno ravna v smeri, da bi tožeči stranki onemogočila poplačilo njene terjatve, glede na to, da je bila tožena stranka ob začetku stečajnega postopka lastnica 114 parkirišč, več poslovnih prostorov, 3 shramb, kolesarnice in 8 arhivov, stroški tožeče stranke pa so bili v vseh drugih končnih načrtih razdelitve upoštevani.

Pritožnica si zmotno razlaga pravilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ko trdi, da po poplačilu ločitvenih upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika, zavarovanega z ločitveno pravico, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ne bo več mogla uveljavljati svojih terjatev zoper stečajnega dolžnika (toženo stranko). Ker se stroški posebne stečajne mase poplačajo pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase, tožeči stranki ne grozi neposredna nevarnost, da njena obveznost ne bo poplačana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče za zavarovanje njene terjatve v višini 70.869,91 EUR prepovedalo organizacijam za plačilni promet, da toženi stranki ali komu drugemu po nalogu tožene stranke izplačajo s transakcijskih računov tožene stranke denarni znesek, za katerega je sodišče izdalo začasno odredbo, dokler traja prepoved, razen za poravnavo zavarovane terjatve (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati stroške zavarovanja v višini 775,92 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je po vložitvi tožbe zaradi plačila 70.869,91 EUR s pripadki vložila predlog za izdajo začasne odredbe z zgoraj navedeno vsebino, ki ga je utemeljevala s trditvami: da je upravnica večstanovanjske stavbe, imenovane A. v X.; da v tem postopku od tožene stranke, ki je lastnica več posameznih delov te stavbe, zahteva plačilo stroškov upravljanja; da so te terjatve nastale po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko in so stroški stečajnega postopka; da teh tožena stranka ni plačala kljub temu, da je že unovčila nekatero splošno in posebno stečajno maso ter je imela na dan 30. 9. 2021 na računu 196.899,21 EUR, na dan 31. 3. 2022 pa 646.364,99 EUR; da je delno izpolnila terjatev, dolžna pa ostaja še 27.940,58 EUR glavnice s pripadki; da tožena stranka stroškov stečajnega postopka ni plačevala tako, kot je določeno s sklepom o določitvi predračuna stroškov ter da iz končnih načrtov razdelitve posebne razdelitvene mase izhaja, da stroške obračunava nepravilno ali pa jih sploh ne; da prav tako ni obračunavala in plačevala zamudnih obresti ter da zato grozi neposredna nevarnost, da zaradi ravnanja tožene stranke terjatev ne bo poplačana, po izvedbi plačila ločitvenim upnikom iz posebne razdelitvene mase pa bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ter da tožena stranka in ločitveni upniki z izdajo začasne odredbe ne bodo v ničemer oškodovani.

Tožena stranka je izdaji začasne odredbe nasprotovala. Trdila je, da so vse nepremičnine, ki so last tožene stranke v objektu A. v X., obremenjene z ločitvenimi pravicami upnikov ter da so vtoževane terjatve tožeče stranke stroški posebne stečajne mase, ki so vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka in se delno poplačujejo ob vsaki delni unovčitvi posebne stečajne mase v skladu z vsakokratnim načrtom razdelitve in sklepom sodišča. 6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so vse nepremičnine, s katerimi upravlja tožeča stranka in v povezavi s katerimi nastajajo stroški, ki so predmet tega postopka, obremenjene z ločitvenimi pravicami upnikov in predstavljajo posebno stečajno maso. Stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja so, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje, stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se izplačila teh stroškov lahko opravijo šele na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Stroški upravljanja, tudi posebne stečajne mase (6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), so tekoči stroški stečajnega postopka, ki se poplačujejo ob zapadlosti. Le v kolikor v splošni stečajni masi denarnih sredstev za poplačilo teh stroškov ni, je izplačilo teh odloženo do pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Pri izdelavi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase pa se ti stroški upoštevajo tako, da se odštejejo od denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP).

7. Niti tožena stranka niti tožeča stranka ne trdita, da stečajni dolžnik ne razpolaga s sredstvi za poplačilo stroškov upravljanja, ki so predmet tožbenega zahtevka. Zato za odlaganje njihovega plačila do izdelave načrta posebne razdelitvene mase ni zakonske podlage.

8. Soglaša pa pritožbeno sodišče z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve, katere plačilo zahteva v tem postopku, onemogočena ali precej otežena niti, da bo tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj dejstvo, da v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 4. 2. 2020 za dve parkirni mesti niso bili obračunani stroški tožeče stranke, še ne dokazuje, da tožena stranka zavestno ravna v smeri, da bi tožeči stranki onemogočila poplačilo njene terjatve, glede na to, da je bila tožena stranka ob začetku stečajnega postopka lastnica 114 parkirišč, več poslovnih prostorov, 3 shramb, kolesarnice in 8 arhivov, stroški tožeče stranke pa so bili v vseh drugih končnih načrtih razdelitve upoštevani. Poleg tega je tožeča stranka od tožene stranke na račun poplačila vtoževane terjatve še pred vložitvijo tožbe prejela 13.288,50 EUR, po vložitvi tožbe pa dodatnih 53.291,99 EUR. Pravilno pa je sodišče prve stopnje tudi zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala za verjetno, da predlagana začasna odredba toženi stranki z blokado njenega transakcijskega računa ne bi povzročila nobene škode, saj trditev v tej smeri ni konkretizirala, temveč je to le posplošeno zatrjevala.

9. Pritožnica si zmotno razlaga pravilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ko trdi, da po poplačilu ločitvenih upnikov (DUTB d. d., Banka B. d. d. in C. d. d.) iz premoženja stečajnega dolžnika, zavarovanega z ločitveno pravico, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ne bo več mogla uveljavljati svojih terjatev zoper stečajnega dolžnika (toženo stranko). Ker se stroški posebne stečajne mase poplačajo pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase, tožeči stranki ne grozi neposredna nevarnost, da njena obveznost ne bo poplačana, kot to navaja v pritožbi.

10. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške. Prav tako nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo tožena stranka, saj z njim ni pripomogla k njeni rešitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).