Jedro

Zmotno je razlogovanje pritožbe, da bi moralo sodišče otroka neposredno povabiti na neformalni razgovor. Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP. Ta v drugi alineji izrecno omogoča, da se sodišče sámo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je zavrnilo tožbeni zahtevek za predodelitev mladoletnega A. v vzgojo, varstvo in oskrbo tožniku, posledično pa tudi preživninski zahtevek in zahtevek za ureditev stikov med otrokom in toženko (I. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo 554,04 EUR toženkinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obresti (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbiJ.e sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik opozarja na kršitev določbe 287. člena ZPP, ker v izpodbijani sodbi niso obrazloženi razlogi za zavrnitev dokaza z zaslišanjem sinov pravdnih strank (že polnoletnega B. in mld. A.). Meni, da bi sodišče - skladno z določbo 410. člena ZPP - moralo pridobiti A. izjavo. A. odrašča in je pri svojih odločitvah vse bolj samostojen, zato zmore ustrezno presojati, kaj je zanj dobro in kaj ne. Nedvomno je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. Sodišče ga je bilo zato dolžno povabiti na neformalni razgovor. Z njegovim zaslišanjem bi se raziskalo, kaj si A. najbolj želi, kakšni so vzroki in razlogi oz. kako pristna je njegova želja po življenju pri očetu. Prav tako bi bilo treba raziskati otrokovo mnenje glede vprašanja, kako si v primeru življenja pri očetu predstavlja stike z mamo. Pritožnik opozarja na mnenje izvedenca, v katerem je dana največja teža otrokovi želji. Sodišče prve stopnje se je nekritično naslonilo na mnenje CSD; sprejeta odločitev pa je v nasprotju s pravicami, izhajajočimi iz Ustave RS - s pravico otroka do spoštovanja družinskega življenja iz 54. člena v zvezi s prvim odstavkom 56. člena Ustave RS. Pritožnik poudarja, da je treba otrokovo voljo spoštovati, dokler je ta v skladu z načelom njegove največje koristi. Izpostavlja nedopustnost primerjave z B. situacijo, saj ta ni razčiščena in dokazana. Protispisen je zaključek sodišča, da stiki med toženko in B. od novembra 2010 do aprila 2015 niso potekali oz., da so v vmesnem času potekali skrivaj. Iz navedenega ni razvidno, ali so stiki potekali ali ne. Ne drži, da so stiki potekali skrivaj; takšen zaključek je povsem v nasprotju z ugotovitvami, ki sta jih sprejeli sodišče prve in druge stopnje tekom izvršilnega postopka zaradi izvrševanja stikov, ki ga je vodilo Okrajno sodišče v Novem mestu pod opr. št. I 44/2011. Nelogičen in neobrazložen je zaključek sodišča, da je bil B. zmeden. Takšen zaključek je bil sprejet brez njegovega zaslišanja, kar je nedopustno, to pa še toliko bolj, ker je B. že polnoleten. Sodišče na podlagi nepreverjenih ugotovitev meni, da naj bi tožnik odvračal sina B. od toženke in nato zaključi, da se bo to zgodilo tudi B. Odločitev sodišča je v nasprotju z mnenjem izvedenca G., ki je predodelitev A. tožniku označil za koristno zaradi njegove pristno izražene želje. Odločitev sodišča prve stopnje je A. izredno potrla. Eden od razlogov, da si želi A. k tožniku, je tudi ta, da se izogne konfliktnim odnosom med toženko in njenim partnerjem. Pritožnik poudarja, da gre v danem primeru - ob upoštevanju teka postopka - za sodbo presenečenja.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženki, ki pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki ni opravilo neformalnega razgovora z mld. A. ter ni zaslišalo njegovega polnoletnega brata B. Zaključke prvega sodišča o obstoju velike in resne nevarnosti, da bi s predodelitvijo mld. A. tožniku prišlo do odtujitve in pretrganja stikov z materjo, šteje pritožba za hipotetične in brez vsakršne podlage. Vendar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča takšna bojazen obstaja, saj je nanjo opozorilo več strokovnjakov1. Poleg tega se je tekom postopka zaznala problematičnost odnosa med toženko in sinom B., ki pa ni bila v zadostni meri pojasnjena.

6. Prvo sodišče je v točki 5 obrazložitve izpodbijane sodbe presojalo tudi odnos med B. in toženko. Oprlo se je na ugotovitve, izhajajoče iz izvršilnega postopka in nato zaključilo, da je otrok zmeden. V točki 4 obrazložitve je zapisalo, da stiki med toženko in sinom B. v času od novembra 2010 do aprila 2015 niso potekali oz., da so potekali skrivaj. Pritožba zato pravilno opozarja, da odnos in potek stikov med toženko in B. ni razčiščen, saj glede na zapisno ni jasno, ali so med njima stiki potekali. Ker se prav na podlagi odnosa med B. in toženko sklepa tudi na možnost odtujitve med mld. A. in toženko, bi moralo prvo sodišče ta vprašanja podrobneje razjasniti z zaslišanjem B. je že polnoleten. Je odrasla oseba, zato argument prvega sodišča, da je bil že do sedaj v preveliki meri obremenjen z odnosi med staršema, ne vzdrži več.

7. Pritožba zmotno meni, da mld. A. - skladno z določbo 410. člena ZPP - v postopku ni mogel izraziti svojega mnenja. Zmotno je razlogovanje pritožbe, da bi moralo sodišče A. neposredno povabiti na neformalni razgovor. Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKOUP). Ta v drugi alineji izrecno omogoča, da se sodišče sámo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom. Mld. A. je svoje mnenje jasno izrazil pred pristojnim CSD, pa tudi izvedencem G. Sodišče prve stopnje je njegovo željo, da želi živeti pri očetu, sprejelo kot pristno in ne zgolj kot posledico razvojnega obdobja. Podlago za takšno ugotovitev je imelo tako v mnenju pristojnega CSD kot tudi v jasnem mnenju izvedenca G., zato neformalni razgovor glede izražene želje ni bil potreben. Ker pa se je v postopku postavilo vprašanje pogleda A. na stike z materjo v primeru, če bi bil predodeljen očetu, bi moralo prvo sodišče to vprašanje podrobneje razjasniti, saj je bil to tudi eden od temeljnih razlogov za zavrnitev zahtevka.

8. Izvedenec je zelo jasno poudaril, da je A. povezanost s tožnikovo družino močnejša in da se bolje počuti pri očetu. Poleg tega je v sedanjem življenjskem obdobju njegova najpomembnejša identifikacijska oseba moškega spola (v konkretnem primeru brat B.) - zato je treba podrobneje raziskati okoliščine v odnosu med toženko in starejšim bratom B., ter razjasniti pogled A. na stike, ki bi jih imel z materjo v primeru predodelitve očetu. To pa narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj dokazni postopek dopolni z zaslišanjem polnoletnega B. in opravo neformalnega razgovora z mld. A. 9. Odločitev o pritožbenih stroških se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

1 Primerjaj 13. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.