Jedro

Dokončen obračun je lahko podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar pa v tem oziru ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnika, ker je pri odločanju o stroških v razmerju med upnikom in dolžnikom treba upoštevati 38. člen ZIZ

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo dolžnici plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov upnice v znesku 74.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Proti sklepu je dolžnica vložila pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov. Navaja, da izpodbijani sklep ni utemeljen, saj je izvršitelj opravil rubež premičnih stvari, ki niso last dolžnice.

Izvršitelj ni nikoli opravil dela, za katerega je izstavil upniku račun, zato dolžnica zavrača plačilo nadaljnjih stroškov izvršbe.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ureja določba 38. c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po 1. odst. 38. člena ZIZ plača najprej upnik vse izvršilne stroške, torej tudi stroške, ki so med opravo izvršbe zoper dolžnika nastali izvršitelju. Določba 38. c člena ZIZ ureja razmerje med izvršiteljem in upnikom. Velja domneva, da je obračun stroškov dokončan, če upnik v 8 dneh, odkar mu ga je izvršitelj poslal v vednost, ne vloži zahteve pri sodišču, da o njem odloči (2. odst. 38. c člena ZIZ).

Kadar upnik soglaša z izvršiteljevim obračunom, postane ta dokončen.

Dokončen obračun je izvršilni naslov (2. odst. 38. c člena ZIZ). To pomeni, da lahko izvršitelj na njegovi podlagi prisilno izterja izvršilne stroške od upnika, če založen predujem (ali varščina) ne zadošča za njegovo poplačilo ali če se izvršitelj ne more poplačati iz izterjanega zneska. Dokončen obračun je lahko podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar pa v tem oziru ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnika, ker je pri odločanju o stroških v razmerju med upnikom in dolžnikom treba upoštevati določbo 38. člena ZIZ. Ta med drugim določa, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne stroške izvršbe (5. odst 38. člena ZIZ). Gre za določilo, veljavno uporabljivo tudi glede odločanja o upnikovem predlogu glede priznanja stroškov izvršitelja, kadar upnik predlaga sodišču, naj jih naloži v plačilo dolžniku. V takem primeru je treba oceniti uspeh izvršiteljevih dejanj (oziroma njihovo potrebnost) v odnosu do dolžnika, to je, ali so izvršiteljeva dejanja pripomogla k realizaciji izvršbe ali ne, pri čemer je treba pri odmeri priglašenih postavk iz izvršiteljevega obračuna upoštevati Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Zaključek sodišča, da so bili za izvršbo potrebni stroški izvršitelja, ki jih je upnik z vlogo z dne 18.2.2004 in dne 11.6.2004 priglasil kot izvršilne stroške, v skupnem znesku 74.500,00 SIT, je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s

15. členom ZIZ. Razlogi o odločilnih dejstvih v izpodbijanem sklepu niso navedeni, zato sklepa ni bilo mogoče preizkusiti. Iz podatkov spisa je razvidno, da je izvršitelj predložil dva stroškovnika (list. št. 16 in list. št. 30), na podlagi katerih je upnik zahteval povračilo od dolžnice. Sodišče prve stopnje je nekritično priznalo upniku stroške na podlagi obeh stroškovnikov, saj v razlogih ni navedlo, kako je ocenilo njihovo potrebnost v zvezi z nadaljevanjem izvršbe zoper dolžnico, ne na kakšen način je opravilo odmero. Zato je bilo treba ugoditi pritožbi dolžnice, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).