Jedro

Tožeča stranka po pozivu sodišča svoje tožbe ni dopolnila na ustrezen način, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je le to zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi plačila odškodnine. Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da se sodnica spreneveda, da vsebine njene tožbe ne razume in se v obrazložitvi svoje odločitve napačno sklicuje na 108. in 180. člen Zakona o pravdnem postopku. Po njenem mnenju ni obstajala nobena potreba po dopolnitvi tožbe. Tožba je po vseh dokazih utemeljena. Sama sodnica pa je v kazenskem postopku, v katerem tožeča stranka nastopa kot subsidiarni tožilec, zaradi česar glede na obstoječo zakonodajo ne more voditi postopka v konkretnem primeru. Pritožba ni utemeljena. S 14.7.1999 je začel veljati novi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka je tožbo vložila po uveljavitvi tega zakona, zato se sodišče prve stopnje pri obravnavanju le te pravilno sklicuje na določbe novega zakona (180.člen ZPP, 108.člen ZPP) in ne na določbe starega Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, na katerega tožeča stranka opira svoje navedbe. Sodišče prve stopnje se je tako v pozivu tožeči stranki pravilno sklicevalo na 1.odstavek 180.člena ZPP in v skladu z njim navedlo, da mora tožba vsebovati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105.člen ZPP). Tožbi pa se mora priložiti tudi potrdilo o plačilu dolžne sodne takse za tožbo. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino tožbe tožečo stranko povsem utemeljeno pozvalo na njeno dopolnitev v skladu z navedenim 1.odstavkom 180.člena ZPP, saj tožeča stranka v tožbi ni navedla vseh pravno relevantnih dejstev v zvezi z zatrjevano premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Prav tako tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, s katerimi bi svoj zahtevek dokazovala, nadalje tudi ni predložila potrdila o plačilu sodne takse, pa tudi ne navedla polnega naslova tožene stranke, ki ga mora vsebovati vsaka vloga. Po pozivu sodišča je tožeča stranka predložila vlogo, v kateri se sklicuje na dve listini o njenem zdravstvenem stanju, vloženi v drug pravdni spis, kaj drugega pa s to vlogo ni storila. Ker tožeča stranka tako tožbe ni dopolnila na ustrezen način in ker tudi v pritožbi ne ponuja nobenih ustreznih dokazil oziroma ne navaja nobenih pravnoupoštevnih dejstev, je sodišče prve stopnje v skladu s 4.odstavkom 108.člena ZPP njeno tožbo zavrglo, sodišče druge stopnje pa zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena ZPP). Z ozirom na vsebino pritožbe pa sodišče druge stopnje še dodaja, da izločitev sodnika sicer lahko zahtevajo tudi stranke, vendar morajo v ta namen pri sodišču vložiti zahtevo za izločitev, le to pa tudi ustrezno utemeljiti (72.člen ZPP). Ker tožeča stranka v konkretnem primeru izločitve sodnice ni zahtevala in ker o zahtevi za izločitev sodnika, v kolikor je podana, odloča predsednik sodišča, je ta del pritožbenih navedb brezpredmeten za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa.