Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur.l. RS, št. 18/93 in 47/93) v določbah 11. člena ne predvideva možnosti oprostitve plačila depozita zaradi socialnih in finančnih razmer zavezanca. Zato prošnji za oprostitev plačila depozita ni mogoče ugoditi. Če ne gre za po lastniku naseljen stanovanjski objekt, stranki tudi ni mogoče dovoliti obročnega plačila depozita (3. odstavek 11. člena citiranega zakona).
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika D.N. proti sklepu Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 19.11.1993, s katerim je navedeni prvostopni organ na podlagi 2. odstavka 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel zahtevo tožnikov za odlog prisilne izvršbe rušitve stanovanjske hiše, ki je zgrajena na parc. št. 468, po 11. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka citira določbe 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. RS, št. 18/93 in 47/93 - ZUN). Tožena stranka ugotavlja, da sta tožnika dne 12.10.1993 vložila zahtevo za odlog prisilne izvršbe oziroma morebitne prisilne izvršbe rušitve stanovanjske hiše, zgrajene brez lokacijskega dovoljenja na navedenem zemljišču. Vlogi nista predložila dokazila o plačilu depozita, kot to določa 3. odstavek 11. člena navedenega zakona. Nepopolna pa je bila tudi skica objekta. Zato je prvostopni organ v skladu s 1. odstavkom 68. člena ZUP z dopisom z dne 27.10.1993 tožnika pozval, naj do 12.11.1993 dopolnita vlogo z dokazilom o plačilu depozita, ki glede na bruto etažno površino objekta (140 m2) znaša 350.000,00 SIT in skico objekta dopolnita s prerezom in fasado objekta. Tožnika je tudi opozoril na posledice v primeru, če vloge ne bi dopolnila. Ker pa tožnika svoje vloge v določenem roku nista dopolnila z zahtevano dokumentacijo, je ostala njuna vloga nepopolna. Glede na navedeno je tožena stranka menila, da je prvostopni organ pravilno odločil, ko je v skladu z 2. odstavkom 68. člena ZUP zavrgel vlogo tožnikov za odlog prisilne izvršbe. Po tej določbi se namreč šteje, da je bila vloga od samega začetka v redu, če vložnik v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Če pa tega ne stori in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da navedeni zakon ne predvideva možnosti oprostitve plačila depozita zaradi socialnih in finančnih razmer zavezanca. Zato ni mogoče ugoditi prošnji za oprostitev plačila depozita. Ker v obravnavanem primeru ne gre za po lastniku naseljen stanovanjski objekt, tožnikoma tudi ni mogoče dovoliti obročnega plačila depozita. Tožena stranka je zato v skladu s 1. odstavkom 240. člena ZUP zavrnila navedeno pritožbo proti prvostopnemu sklepu.
Tožnika v tožbi navajata, da sta zaprosila za obročno odplačevanje depozita, vendar o tem prvostopni organ ni odločil. Prav manjkajoče dokazilo o plačilu depozita pa je povzročilo zavrnitev zahtevka. Po njunem mnenju bi morala prvostopni organ in tožena stranka najprej in predhodno rešiti njuno vlogo glede obročnega odplačevanja depozita in šele nato nadaljevati s postopkom v zvezi z legalizacijo njune stavbe oziroma zahtevo za odlog prisilne izvršbe po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, s spremembami. Smiselno predlagata, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
Glede na podatke in listine v upravnih spisih in citiran materialni predpis (določbe 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah ZUN) in procesni predpis (2. odstavek 68. člena ZUP) sta po presoji sodišča prvostopni organ in tožena stranka odločila pravilno.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnila pritožbene navedbe in dala pravilne razloge za to zavrnitev, kot tudi dala pravilna pojasnila v zvezi s plačilom depozita na podlagi navedenega zakona o spremembah in dopolnitvah ZUN. Sodišče teh razlogov in pojasnil ne ponavlja.
Glede na navedeno so neupoštevne tožbene navedbe tožnikov.
Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Navedeni določbi ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiška predpisa v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).