Jedro

Začetek stečajnega postopka ima pravne posledice na postopek izvršbe in zavarovanja zgolj v primeru, ko je bil stečajni postopek začet proti insolventnemu dolžniku, to je dolžniku samemu, ne pa tudi v primeru, ko je začet stečajni postopek nad družbo, v kateri ima dolžnik le svoj poslovni delež. Obravnavani postopek zavarovanja se ne nanaša na premoženje družb, v katerih ima dolžnik poslovni delež, zato predmetni postopek tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v stečajnem postopku zoper družbo S. d.o.o., v stečaju in njegovo vodenje tudi ni odvisno od odločitve organov stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik, brez navedbe pritožbenih razlogov in navaja le, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da vztraja pri svojih navedbah iz ugovora in poziva inštančni organ, da izpodbijani sklep razveljavi in sam odloči o stvari.

3. Upnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovem poslovnem deležu (245.b člen ZIZ). Izvršilni naslov v tem primeru je seznam izvršilnih naslovov z dne 22. 8. 2018 št. DT 4930-01. Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov po 9. točki drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZdavP-2) v zvezi z drugim odstavkom 146. člena ZDavP-2, po kateri mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, kar je v seznamu izvršilnih naslovov z dne 10. 5. 2018 tudi navedeno, pri čemer se izvršilni naslov izda v predhodnem postopku in mu sodišče v postopku zavarovanja le sledi. Nanj je vezano, po načelu stroge formalne legalitete. Seznam izvršilnih naslovov se nanaša na dolžnika kot fizično osebo, zavarovanje pa je predlagano na poslovni delež dolžnika v družbi E. d.o.o. in v družbi S. d.o.o, obe vpisani v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani.

7. Upnik je zoper dolžnika vložil predlog za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovem poslovnem deležu, na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 22. 8. 2018 št. DT 4930-01, v skladu z določbo 245.b člen ZIZ. Sodišče prve stopnje je predlagano zavarovanje dovolilo s sklepom z dne 4. 9. 2018. Sklep, s katerim je zavarovanje dovoljeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora namreč dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (ali zavarovanje), nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

8. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor dolžnika ocenilo kot neobrazložen in s tem neutemeljen je pravilna, zato se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na razloge prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pri tem v zvezi z dolžnikovim uveljavljanjem insolventnosti družbe1, pritožbeno sodišče le še dodaja, da določba 132. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) jasno določa, da ima začetek stečajnega postopka pravne posledice (ki so taksativno naštete) na postopek izvršbe in zavarovanja, _zgolj v primeru, ko je bil stečajni postopek začet proti insolventnemu dolžniku, to je dolžniku samemu, ne pa tudi v primeru, ko je začet stečajni postopek nad družbo, v kateri ima dolžnik le svoj poslovni delež_. Prav tako zakon ne predvideva, da ima začetek stečajnega postopka družbe, v katerim ima dolžnik svoj delež, enake pravne posledice na izvršilni postopek ali postopek zavarovanja zoper dolžnika. Ker se torej obravnavani postopek zavarovanja ne nanaša na premoženje družb, v katerih ima dolžnik poslovni delež, predmetni postopek posledično tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v stečajnem postopku zoper družbo S. d.o.o., v stečaju in njegovo vodenje tudi ni odvisno od odločitve organov stečajnega postopka (280. člen ZFPPIPP).

9. Ker v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje, na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ, zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Nad družbo S. d.o.o. je bil začet stečajni postopek 2. 10. 2018 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. ...