Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, da je nad stranko začet stečajni postopek, se pravdni postopek prekine. V času, ko traja prekinitev, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se tožba šteje za umaknjeno, ker tožeča stranka tožbe ni popravila tako, da bi sporočila točen naslov tožene stranke.
Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bil nad tožečo stranko s sklepom št. 54/96 Okrožnega sodišča v Ljubljani, dne 27.12.1996 uveden stečajni postopek. Zato sodišče v skladu z 214. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) ne bi smelo opravljati nobenih pravdnih dejanj, torej tudi ne bi smelo šteti tožbo za umaknjeno, temveč bi moralo izdati sklep o p-rekinitvi postopka in pozvati stečajnega upravitelja, da prevzame zadevo.
Pritožba je utemeljena.
4. točka 212. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) določa, da se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka. Pravne posledice začetka stečajnega postopka pa nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko sodišča (103. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji; ZPPSL). Oklic pa mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka (člen 101/2 ZPPSL). Drugi odstavek 21-4. člena ZPP/77 pa določa, da dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Sodišče torej dokler traja prekinitev, ne sme izdati nobenih odločb, razen v primeru, ko je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave. Glede na pritožbene navedbe o tem, da je bil nad tožečo stranko začet stečajni postopek, bo moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je in kdaj je prišlo do prekinitve postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka, nato pa izdati -sklep o prekinitvi postopka (ki pa je le deklaratorne narave, ker prekinitev postopka nastopi na podlagi samega zakona). Postopek pa se bo v tem primeru nadaljeval, ko ga bodo stečajni upravitelj ali nasledniki pravne osebe prevzeli ali ko jih bo sodnik povabil, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP/99).
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljni postopek (3. točka 380. člena ZPP/77).
Na podlagi določbe tretjega odstavka 166. člena ZPP/77 je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.
Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 29/90 in RS, št. 55/92.