Jedro

ZBPP ne določa zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve tožene stranke do tožnice v višini razlike med založenimi zneski iz brezplačne pravne pomoči in zneski, ki jih je moral po sodbi povrniti A.A. Zato je treba upoštevati splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok.

Začetek teka zastaralnega roka je vezan na dan pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških pravdnega postopka. S tem trenutkom preide na Republiko Slovenijo tako pravica, da stroške, ki jih je odmerilo sodišče, izterja od nasprotne stranke, kot tudi pravica, da razliko med temi stroški in dejansko izplačanimi stroški iz brezplačne pravne pomoči izterja od upravičenca do brezplačne pravne pomoči, kolikor so za to izpolnjeni zakonski pogoji.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 156/2003 z dne 24. 11. 2015 odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnica dolžna v roku 15 dni po prejemu sklepa vrniti začasno založena sredstva prejete brezplačne pravne pomoči v višini 812,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnila, da je bila tožnici z odločbo opr. št. Bpp 156/2003 z dne 4. 4. 2003 v pravdnem postopku, ki ga je sprožila zoper A.A., odobrena redna brezplačna pravna pomoč v obliki zastopanja, sestave vlog in oprostitve plačila stroškov postopka. Sodišče je v pravdni zadevi odločilo s sodbo opr. št. P 300/2003 z dne 21. 3. 2005, ki je postala pravnomočna dne 3. 10. 2006. Tožničinemu zahtevku je bilo ugodeno, obenem pa odločeno, da mora toženec A.A. plačati stroške postopka v višini 384.136,00 SIT (sedaj 1.602,97 EUR). Ti stroški so bili vrnjeni na račun tožene stranke.

2. Tožena stranka v sklepu nadalje ugotavlja, da so bili v pravdnem postopku iz odobrene brezplačne pravne pomoči poravnani stroški v skupni višini 2.415,13 EUR, to je 812,16 EUR več od stroškov, ki jih je po sodbi moral plačati toženec A.A. Tožena stranka je na podlagi te ugotovitve odločila, da mora razliko teh stroškov poravnati tožnica, in sicer skladno z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj je v pravdnem postopku uspela in pridobila premoženje.

3. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Meni, da je tožena stranka napačno uporabila določbe ZBPP, saj je njen zahtevek za vračilo založenih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči zastaral. Ker ZBPP nima določb o zastaranju terjatev, se v zvezi s tem vprašanjem uporablja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) kot splošni predpis. Po določbi drugega odstavka 335. člena OZ zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določen čas, v katerem bi upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti, zastaralni rok pa prične teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico to zahtevati, razen če za posamezne primere ni z zakonom določeno drugače. Splošni zastaralni rok po 346. členu OZ je pet let. 4. Iz naslova brezplačne pravne pomoči so bili poravnani stroški po sklepu z dne 10. 10. 2003 (stroški odvetnika v višini 495,74 EUR), po sklepu z dne 4. 2. 2005 (stroški odvetnika v višini 1.018,04 EUR), po sklepu z dne 24. 3. 2005 (stroški odvetnika v višini 275,41 EUR) in po sklepu z dne 25. 11. 2004 (stroški izvedenke v višini 625,94 EUR). Tožena stranka je imela možnost od prvega naslednjega dne po izplačilih, izvršenih po prej navedenih sklepih, terjati vračilo stroškov, vendar pa tega ni storila v petletnem roku, pač pa šele po izteku splošnega zastaralnega roka. Enako stališče je zavzela sodna praksa v zadevah opr. št. IV U 52/2015 in II U 376/2015. Tožnica zato predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo uvodoma povzema tožbene navedbe in opisuje potek postopka. V nadaljevanju navaja, da po določbi 46. člena ZBPP preide terjatev do povračila sredstev, vnaprej založenih za brezplačno pravno pomoč, na Republiko Slovenijo takrat, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku uspe glede stroškov postopka, ki jih mora poravnati nasprotna stranka, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa, s katerim je odločeno o teh stroških. V obravnavanem primeru je bila višina stroškov, ki jih je moral plačati toženec A.A., znana dve leti po zadnjem izplačilu stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, to je z dnem 3. 10. 2006, ko je sodba v pravdni zadevi postala pravnomočna. Ker je bilo med postopkom iz sredstev brezplačne pravne pomoči založenih več sredstev, kot pa jih je bil dolžan povrniti A.A. in je tožnica z odškodninskim zahtevkom uspela, je dolžna plačati razliko do založenih sredstev. Prav zato ni mogoče slediti trditvi tožnice, da pričnejo zastaralni roki teči od dne izplačila sredstev. Terjatev po 48. členu ZBPP je namreč nastala šele z izdajo izpodbijanega sklepa, oziroma bi nastala, ko bi ta sklep postal pravnomočen. Pravnomočna sodba v pravdni zadevi ni izvršilni naslov po prej navedeni zakonski določbi in je zato sodišče izdalo sedaj izpodbijani sklep, po katerem bo terjatev zastarala šele po desetih letih.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. 46.člen ZBPP določa, da so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona, stroški sodnega postopka. Te stroške mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Višino in obseg stroškov, ki jih je dolžna povrniti, določi sodišče, ki odloča v zadevi. 48. člen ZBPP določa tudi obveznosti upravičenca do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku delno ali v celoti uspe ter na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobi premoženje oziroma dohodke. V takem primeru je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka, oziroma je bil od nje izterjan.

8. V obravnavani zadevi sta tožnica in tožena stranka soglasni, da ZBPP ne določa roka, v katerem je dopustno od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terjati povrnitev opisane razlike sredstev. Nasprotujeta si glede vprašanja, od katerega trenutka teče zastaralni rok in kakšen zastaralni rok je potrebno upoštevati. Tožnica zatrjuje, da začne zastaralni rok teči od dne izplačila posameznih zneskov brezplačne pravne pomoči ter da je zastaralni rok splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ, medtem ko tožena stranka meni, da prične zastaralni rok teči šele s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa, s katerim je od stranke zahtevana povrnitev stroškov in da je zastaralni rok desetleten, saj gre za sodno odločbo.

9. Tožena stranka je tožnici z odločbo opr. št. Bpp 156/2003 z dne 4. 4. 2003 odobrila redno brezplačno pravno pomoč v pravdni zadevi, ki jo je sprožila zoper toženega A.A. zaradi plačila odškodnine. Med pravdnim postopkom so bili iz naslova brezplačne pravne pomoči poravnani stroški odvetnice tožnice in stroški izvedenke, tako kot je to opisala tožnica v tožbi zoper izpodbijani sklep. V pravdni zadevi je sodišče odločilo s sodbo opr. št. P 300/2003 z dne 21. 3. 2005, ki je postala pravnomočna dne 3. 10. 2006. Prvostopenjsko sodbo je tožena stranka, oziroma njena služba za brezplačno pravno pomoč, prejela dne 20. 4. 2005, drugostopenjsko pa dne 24. 10. 2006. S sodbo je bilo, med drugim, določeno, da mora toženec A.A. tožnici povrniti stroške postopka v višini takratnih 384.136,00 SIT. Tožena stranka je, skladno z določbo 46. člena ZBPP, A.A. z dopisom z dne 26. 10. 2006 pozvala, naj odmerjene stroške postopka nakaže na račun tožene stranke, kar je ta tudi storil v obrokih. Prvo naslednje dejanje tožene stranke v postopku brezplačne pravne pomoči je bila odločitev s sedaj izpodbijanim sklepom z dne 24. 11. 2014, torej odločitev, ki je bila sprejeta več kot 9 let po pravnomočnosti sodbe.

10. Ob upoštevanju podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku, sodišče ugotavlja, da je terjatev tožene stranke do tožnice zastarala. Sodišče soglaša s tožnico, da ZBPP ne določa zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve tožene stranke do tožnice v višini razlike med založenimi zneski iz brezplačne pravne pomoči in zneski, ki jih je moral po sodbi povrniti A.A. in da je zato treba upoštevati splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok. Sodišče pa ne soglaša s tožnico v delu, kjer navaja, da je pri določitvi pričetka teka tega roka treba izhajati iz trenutka, ko so bila sredstva iz brezplačne pravne pomoči med postopkom izplačana po stroškovnikih odvetnice in izvedenke. S tem sodišče odstopa od dosedanje sodne prakse, upoštevane tudi v sodbah, ki jih v tožbi citira tožnica. Sodišče namreč meni, da je začetek teka zastaralnega roka vezan na dan pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških pravdnega postopka. Iz 46. člena ZBPP izhaja, da se s sodno odločbo odloči tako o tem, kdo je dolžan plačati stroške pravdnega postopka, kot tudi določi njihovo višino in način plačila. Iz zakonske določbe nadalje izhaja, da o teh stroških v primeru, ko so predhodno založeni iz naslova brezplačne pravne pomoči, odloči sodišče tudi po uradni dolžnosti in to takrat, ko jih stranka, ki je do njih upravičena, ne priglasi. Iz take dikcije zakona je torej jasno, da je trenutek pravnomočnosti sodbe, oziroma tistega dela sodbe, ki se nanaša na stroške postopka, trenutek, ko terjatev do povračila sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo in je torej jasno, da od tega trenutka dalje teče tudi zastaralni rok za uveljavljanje te terjatve. S tem trenutkom namreč preide na Republiko Slovenijo tako pravica, da stroške, ki jih je odmerilo sodišče, izterja od nasprotne stranke, kot tudi pravica, da razliko med temi stroški in dejansko izplačanimi stroški iz brezplačne pravne pomoči izterja od upravičenca do brezplačne pravne pomoči, kolikor so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče zato tudi ne soglaša z mnenjem tožene stranke, da je terjatev do tožnice nastala šele z izdajo izpodbijanega sklepa. Res je, da tožena stranka brez tega sklepa nima pravne podlage, da bi od tožnice zahtevala povrnitev razlike v stroških postopka, vendar pa bi o tem morala odločiti v roku petih let po pravnomočnosti sodbe, torej najkasneje do dne 3. 10. 2011, česar pa ni storila.

11. Sodišče ugotavlja, da je terjatev tožene stranke do tožnice zastarala in je zato tožbi tožnice ugodilo ter izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo.

K točki II izreka:

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 tožnica upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je zastopala odvetnica.