Jedro

Tožeča stranka ni upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala, saj ni dosegla rezultata, kot se je zavezala s podjemno pogodbo. Le uspešno opravljen, dokončan posel in s tem uresničen končni interes naročnika, pa je podlaga za to, da ima podjemnik pravico zahtevati plačilo od naročnika. Dela, ki jih mora zaradi dokončanja posla opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, sama po sebi niso vsebina njegove obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. VL 2326/2008 z dne 11. 02. 2008 razveljavilo tudi v 1. in. 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke.

V pritožbi zoper sodbo je tožeča stranka uveljavljala pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni oziroma da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v tej pravdi zahteva od tožene stranke plačilo za opravljeno delo po pogodbi in aneksu 03/2004 na podlagi računa št. 14-607 z dne 08. 06. 2007. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki 17. 09. 2004 sklenili pogodbo o delu, s katero sta se dogovorili glede izvedbe centralnega nadzorno-upravljavskega sistema in 19. 12. 2006 še aneks k tej pogodbi, s katerim sta opredelili dela, ki jih je treba dokončati po osnovni pogodbi ter opraviti dela po ponudbi z dne 18. 09. 2006. Dogovorili sta se, da bo plačilo izvedeno v roku 15 dni po uspešno zapisniško opravljeni primopredaji. Ker centralno nadzorni upravljavski sistem ne deluje, je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka ni pravilno izpolnila svoje obveznosti.

Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da sodišče ni izvedlo dovolj odločilnih dokazov in da sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, da bi lahko ugotovilo, ali je bil sistem izdelan do konca in strokovno pravilno. Sodišče ni zaslišalo vseh prič, ki jih je predlagala tožeča stranka in ni postavilo izvedenca, ki bi lahko: pojasnil, kaj je bilo ponujeno s ponudbo in kaj je bilo dejansko dobavljeno, pregledal delovanje sistema in ga primerjal z referenčnim objektom.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o delu. Tožeča stranka-podjemnik, bi morala izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla in sicer v pogodbi in aneksu določenem času (626. člen Obligacijskega zakonika - OZ).

Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopnim sodiščem, da je za odločitev v sporu odločilno, ali je tožeča stranka pravilno izpolnila svojo obveznost, to pa je, ali je centralno nadzorni upravljavski sistem za nadziranje ogrevanja in hlajenja deloval. Podjemnik namreč pravilno izpolni izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezal opraviti, če lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel, opravljenega dela, ustrezajo pogodbeno dogovorjenim lastnostim in pravilom stroke. Če posel, ki ga je podjemnik opravil, teh lastnosti nima, je njegova izpolnitev nepravilna.

Ni utemeljen očitek prvostopnemu sodišču, da ni izvedlo dovolj odločilnih dokazov, ker ni zaslišalo vseh prič, ki jih je predlagala tožeča stranka in ni postavilo izvedenca, ki bi lahko pojasnil, kaj je bilo ponujeno s ponudbo in kaj je bilo dejansko dobavljeno, pregledal delovanje sistema in ga primerjal z referenčnim objektom. Prvostopno sodišče je zaslišalo direktorja tožeče stranke ter v sodbi navedene priče, preostale dokazne predloge pa je zavrnilo, ker je ocenilo, da je bilo dejansko stanje že dovolj razjasnjeno za odločitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče izčrpno in pravilno ocenilo izpovedbe zaslišanih prič, ki so potrdile trditve tožene stranke: da delovanje gorilca nima pravno relevantne zveze z namestitvijo centralno nadzornega upravljavskega sistema za nadziranje ogrevanja, da je sistem ogrevanja pri toženi strani vseskozi deloval, saj je storitev tožeče stranke predstavljala le nadgradnjo z namenom boljšega nadzora in izrabe energije. Centralno nadzorni sistem, ki ga je namestila tožeča stranka, ne deluje, pri njegovem delovanju se pojavljajo napake. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na skladne izpovedbe prič: M.B., ki je tudi sodni izvedenec elektro stroke in za angažiranje katerega sta se dogovorili med izvajanjem del obe pravdni strank, kurjača pri toženi stranki F. S., in priče T. I. Tožeča stranka je šele v pritožbi podrobno utemeljila, kakšno nalogo naj opravi izvedenec, zato gre v tem delu za nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odst. 337. člena ZPP), na podlagi trditev, ki jih je tožeča stranka postavila v postopku na prvi stopnji, pa je prvostopno sodišče njen predlog za postavitev izvedenca, po tem ko je zaslišalo priče in vpogledalo listinsko dokumentacijo, utemeljeno zavrnilo kot nepotrebnega.

Tožeča stranka je zatrjevala, da je svojo v pogodbi določeno obveznost v celoti opravila skladno z pogodbo in aneksom, hkrati pa je trdila, da del ni mogla dokončati, ker ji je to preprečevala tožena stranka.

Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da je bila podjemna pogodba zato, ker tožeča stranka ni izpolnila v pogodbi določene obveznosti, razdrta. Drži, da ni prišlo do primopredaje del. To izhaja iz listinske dokumentacije (zapisniki, s pripombami tožene stranke v zvezi z napakami opravljenega dela) ter iz izpovedb zaslišanih prič, tožeča stranka pa tudi ni dokazala, da se je tožeča stranka neutemeljeno upirala pozivom tožeče stranke na prevzem opravljenega posla. Zato ni utemeljena trditev tožeče stranke, da je zaradi nesodelovanja tožene stranke sama opravila prevzem (2. odst. 633. člena OZ). Pravdni stranki sta v aneksu k pogodbi določili dodatni rok za izpolnitev posla oziroma za odpravo napake ter določili nov, fiksen pogodbeni rok za dokončanje posla ter določili, da v sta primeru, če podjemnik do v aneksu navedenega roka ne preda uspešno in v celoti delujočega izgrajenega centralno nadzorno – upravljavskega sistema za nadziranje ogrevanja, pogodba in aneks razdrta z dnem 01. 05. 2007. Isto posledico določa tudi OZ: če se ob prevzemu posla izkaže, da ima opravljeni posel napako, lahko naročnik po 1. odst. 637. člena od podjemnika zahteva, da napako odpravi. Če podjemnik v primernem roku napake ne odpravi, pridobi naročnik po 3. odst. 639. člena OZ pravico odstopiti od pogodbe.

Pravilen je zato zaključek prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala, saj ni dosegla rezultata, kot se je zavezala s podjemno pogodbo. Le uspešno opravljen, dokončan posel in s tem uresničen končni interes naročnika, pa je podlaga za to, da ima podjemnik pravico zahtevati plačilo od naročnika. Dela, ki jih mora zaradi dokončanja posla opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, sama po sebi niso vsebina njegove obveznosti.

Tak zaključek je narekoval zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP), saj tudi ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP).