Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1.Ali je pravilno, zakonito in ustavnopravno skladno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da pogoj, ki določa, da mora biti obvezno član partnerstva za pridobitev sredstev na javnem razpisu (se pravi kot formalni pogoj za pridobitev sredstev) bodisi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave bodisi Zavod za gozdove Slovenije, ni diskriminatoren in ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave?

2.Ali je tak pogoj lahko določen tudi v razpisni dokumentaciji in ni treba, da je objavljen v javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1.Ali je pravilno, zakonito in ustavnopravno skladno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da pogoj, ki določa, da mora biti obvezno član partnerstva za pridobitev sredstev na javnem razpisu (se pravi kot formalni pogoj za pridobitev sredstev) bodisi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave bodisi Zavod za gozdove Slovenije, ni diskriminatoren in ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave?

2.Ali je tak pogoj lahko določen tudi v razpisni dokumentaciji in ni treba, da je objavljen v javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper sklep Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko št. 4300-2/2021/9 z dne 21. 1. 2022, o zavrnitvi tožničine vloge za sofinanciranje projekta v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

2.V obrazložitvi je pritrdilo toženki, da tožnica ne izpolnjuje posebnega pogoja upravičenosti, ki ga je Priročnik za upravičence (v nadaljevanju Priročnik) določal za neposredni učinek, na katerega se je nanašal tožničin projekt, to je, da mora biti član projektnega partnerstva po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) pristojen za upravljanje območja, na katerem se obnavlja površina območja. Tožnica bi rada obnavljala območje Krakovskega gozda, za upravljanje tega območja pa sta po ZON pristojna Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN) in Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS), ki nista bila tožničina projektna partnerja. Upravno sodišče je presodilo, da določitev navedenega pogoja v Priročniku, ki je del razpisne dokumentacije, ni nezakonita. Razpis in razpisna dokumentacija, na katero se razpis sklicuje, sta celota, pri čemer mora razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predpisuje pravna podlaga za njegovo objavo, podrobnejši pogoji pa se lahko določijo v razpisni dokumentaciji. Sporni pogoj tudi ni bil diskriminatoren. Upoštevaje pomen, cilje in režim posebnih varstvenih območij Natura 2000, je omejitev projektnih partnerjev vsebinsko razumljiva ter utemeljena na določbah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ZON in Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG). Podlaga za razlikovanje je bil s predpisi določen način upravljanja varovanega območja Natura 2000, cilj pa blaženje pomembnih sprememb in prilagajanje nanje.

3.Zoper to sodbo je tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije glede treh vprašanj. Navaja, da bi morala biti vsa merila za kandidiranje določena v objavljenem javnem razpisu. Sporni pogoj prijavitelje neenako obravnava in je arbitraren, ker ga ni mogoče izpolniti drugače, kot da se za partnerja pridobi enega izmed dveh javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Vlada. Ker je ta po drugi strani tudi izdajateljica javnega razpisa in odloča o dodelitvi sredstev, to dejansko pomeni, da se izbirni postopek med različnimi projekti zgodi že pred prijavo na razpis, s tem, da se navedena zavoda odločita, v katerih projektih bosta sodelovala. Cilji Natura 2000 se lahko zagotavljajo tudi drugače, s sektorskimi načrti, ukrepi upravljanja naravnih virov in primernim prostorskim načrtovanjem.

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanji, navedeni v izreku tega sklepa, izpolnjujeta pogoje za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Pravno vprašanje, pomembno za vnaprej nedoločeno število primerov, predlagateljica odpira zlasti z vprašanjem glede (ne)diskriminatornosti spornega pogoja, tj. pogoja glede obveznosti sodelovanja javnega zavoda kot projektnega partnerja. Kot vprašanje načelnega pomena se prav tako kaže problem, ali je 4. točko drugega odstavka 106.i člena Zakona o javnih financah, po kateri so obvezna sestavina javnega razpisa tudi zahteve in merila za kandidiranje na njem, mogoče razlagati način, da je določene zahteve za kandidiranje (v tem primeru, kdo mora biti projektni partner) dopustno predpisati šele v razpisni dokumentaciji. Ker ne na prvo, ne na drugo dilemo Vrhovno sodišče še ni neposredno odgovorilo, bosta odgovora nanju lahko pomembno prispevala k razvoju prava preko sodne prakse. Zaradi večje preglednosti je Vrhovno sodišče vprašanji preoblikovalo, skrajšalo in zamenjalo njun vrstni red.

6.Glede vprašanj, ki niso navedena v izreku tega sklepa, Vrhovno sodišče revizije zaradi neobstoja pogojev iz 367.a člena ZPP ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Senat Vrhovnega sodišča, naveden v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 14/2

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.