Pravna podlaga za namestitev kamere na zasebni hiši v solastništvu

Datum

30.06.2023

Številka

07121-1/2023/888

Kategorije

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste solastnica hiše, na kateri je drugi od solastnikov brez vaše privolitve namestil kamero, ki snema od vhoda v hišo vse do glavne ceste, kjer posname tudi mimoidoče. Sprašujete nas, ali je to dovoljeno (brez soglasja solastnika) in ali je solastnik, ki je kamero namestil, v prekršku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Če lastnik hiše izvaja videonadzor izključno nad vhodom v svoje stanovanje se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Za takšne primere (obdelava med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti) se določbe Splošne uredbe ne uporabljajo in IP takšnega ravnanja tudi ne more sankcionirati.

Povemo pa lahko, da bi bilo v primeru, ko gre za snemanje v smislu osebne ali domače dejavnosti, verjetno potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. V primeru dveh solastnikov bi se morala torej z namestitvijo videonadzora strinjati oba. V primeru kršitve tega pa IP ni pristojen ukrepati, ampak bi morali od sodišča zahtevati, da odloči o tej zadevi.

Kadar pa so kamere nameščene tako, da se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, se uporabljajo določbe Splošne uredbe in bi morala biti za to podana ustrezna pravna podlaga, ki bi jo bilo težko zagotoviti v primeru snemanja vseh mimoidočih po cesti ali poti. Vendar pa IP v takšnem primeru težko uvede inšpekcijski postopek, če za to ne prejme dokazov, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere. Zaščito v vašem primeru vam lahko nudi sodišče in ne IP, razen če razpolagate s takšnimi dokazi.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Pojasnjujemo, da v vašem prejšnjem zaprosilu, na podlagi katerega smo izdali mnenje št. 07121-1/2023/860 z dne 27. 6. 2023, niste spraševali glede dopustnosti snemanja, temveč so bila vaša vprašanja usmerjena v to, ali in kako lahko dostopate do posnetkov kamere. Sedaj vam torej odgovarjamo še na vprašanje glede dopustnosti oziroma zakonitosti (pravne podlage) za takšno snemanje, kot ga opisujete.

Če lastnik hiše izvaja videonadzor izključno nad vhodom v svoje stanovanje se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-1 (oz. ZVOP-2) ne uporabljata. Tako izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, kot je objava obvestila o izvajanju videonadzora.

Vseeno pa IP ugotavlja, da morejo skladno z zakonodajo v primeru solastništva solastniki skupaj upravljati s stvarjo, ki je v solasti. Na načelni ravno IP meni, da bi skladno z določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, SPZ) pri namestitvi videonadzora lahko šlo za posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Za posle rednega upravljanja se namreč štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. V primeru kršitve tega pa IP ni pristojen ukrepati, ampak bi morali celo od sodišča zahtevati, da odloči o tej zadevi v nepravdnem postopku.

Za osebno oz. domačo dejavnost pa ne gre, kadar so kamere nameščene tako, da se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. V takšnem primeru bi morala biti podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov (ki bi jo bilo težko zagotoviti v primeru, ko bi posameznik snemal vse mimoidoče po cesti ali poti) in če bi bil takšen videonadzor zakonit, bi bilo potrebno namestiti tudi obvestilo o tem, da se izvaja videonadzor. Vendar pa bi lahko v takem primeru IP lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere.

Tudi, če konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa bi lahko posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, s sprem. in dop.; OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, s sprem. in dop.; KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, ki se poda na pristojni policijski postaji.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov