3. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 317/2004 z dne 21. 6. 2005 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 536/2004 z dne 2. 9. 2004 in s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 21/2003 z dne 29. 1. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožnikovo tožbo, s katero je zahteval, naj mu tožena stranka prizna osebni čin in ga razporedi na delovno dolžnost, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, ter mu izplača razlike plače. Ugotovilo je, da kljub določbi 105. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZDR/90) ni mogoče šteti, da je bila tožba vložena pravočasno, ker je bila vložena po več kot treh letih od poteka tridesetdnevnega roka, v katerem bi moral odločiti delodajalec glede na določbo prvega odstavka 81. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. – v nadaljevanju ZTPDR). Zoper takšno odločitev je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo. Soglašalo je s stališčem nižjega sodišča, da tožba ni bila vložena v razumnem roku. Pri tem je opozorilo tudi na dejstvo, da je pritožnik po vložitvi zahteve za varstvo pravic s toženo stranko podpisal pogodbo o zaposlitvi, v kateri sta stranki izrecno uredili medsebojna razmerja. Vrhovno sodišče pa je zavrnilo pritožnikovo revizijo z obrazložitvijo, da zahteva za varstvo pravic po podpisu pogodbe o zaposlitvi, ki je urejala ista vprašanja tudi za nazaj, ni mogla več pomeniti procesne predpostavke za vložitev tožbe v smislu določb ZTPDR in ZDR/90.

2.Zoper odločitev Vrhovnega sodišča v zvezi z odločitvama nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Navaja, da se ne strinja s stališči, ki so jih zavzela sodišča. Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave in kršitev 14. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I – v nadaljevanju UZITUL). Navaja, da v dosedanjih sodnih postopkih ni dobil odgovora na vprašanje, zakaj naj bi podpisana pogodba o zaposlitvi pomenila, da se odpoveduje svojim pravicam iz UZITUL. Meni, da je bil namen ustavodajalca pri določitvi 14. člena UZITUL ohraniti ustrezno raven zatečenih pravic, to je doseženega častniškega čina in z njim povezanega materialnega položaja, ki pripadata aktivnim vojaškim osebam pri opravljanju službe v oboroženih silah. Kršitev 14. člena UZITUL utemeljuje tudi z navedbo, da je po izobraževanju zasedel začetniško delovno mesto in je njegov položaj enak, kot če bi vstopil v Slovensko vojsko šele leta 1999. Zatrjuje, da ga Republika Slovenija s tem, ko ne upošteva njegovih predhodnih izkušenj in mu ne priznava pravice do primerne razporeditve, diskriminira na podlagi njegovih osebnih okoliščin.

3.Pritožnik kršitev pravice iz prvega odstavka 14. člena Ustave in kršitev 14. člena UZITUL ne more utemeljevati z navedbami o tem, zakaj bi moralo biti njegovemu zahtevku po materialnem pravu ugodeno. Predmet presoje v obravnavanem primeru je namreč procesna odločitev o zavrženju tožbe. Pritožnik pa ne zatrjuje, da bi mu bila s to procesno odločitvijo kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Navaja le, da se ne strinja s stališči sodišč. Ta navedba pa po vsebini pomeni le ugovor zmotne uporabe prava, s katero glede na 50. člen Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Ker očitno ne gre za kršitvi človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan