Jedro

Voznikova upravičenja iz zavarovanja AO plus so omejena z veljavnostjo zavarovalne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožnik zahteval od toženke plačilo zneska 14,050.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.2.1993 do plačila. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti navedeni sodbi.

Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Iz zavarovalne police, s katero je po prometni nesreči razpolagal tožnik, je razvidno, da je za vozilo, s katerim je povzročil prometno nesrečo, sklenjeno tudi zavarovanje po pogojih AO-plus. Tožena stranka v postopku ni zanikala, da je zavarovalna polica ostala ista kot jo je sklenil I. Z. (prvotni lastnik osebnega vozila). Sklicevala pa se je na določila, da zavarovanje po AO plus pogojih preneha, ko vozilo zamenja lastnika. Tožnik s tem v zvezi ponovno opozarja, da on ni bil novi lastnik vozila, temveč je vozilo le upravljal, ko ga je imel sposojenega od novega lastnika J. H. Tožnik je zato utemeljeno sklepal, da je sklenjeno tudi zavarovanje voznika in drugih oseb po pogojih AO plus, ter da mu pripada odškodnina za nematerialno škodo. V tej zvezi tako tožniku ni mogoče ničesar očitati, lahko pa se očita toženi stranki, da ni poskrbela za spremembo zavarovalne police.

Tožena stranka je tako pustila v pravnem prometu polico št... iz katere izhaja, da ima vozilo sklenjeno zavarovanje tudi po pogojih AO plus in je s tem dejansko zavedla tožnika. Po navedeni polici sta sklenjeni dve pogodbi in sicer pogodba za zavarovanje odgovornosti ter pogodba za zavarovanje po pogojih AO plus - 92 NM. Tožena stranka bi morala poskrbeti, da bi se pogodba za zavarovanje lastnika in drugih oseb po AO plus pogojih pri menjavi lastnika vozila razveljavila in bi to tudi morala pravilno označiti na sami zavarovalni polici. Zaradi opustitve svojega dolžnega ravnanja v pravnem prometu je tožena stranka ustvarila domnevo, da je predmetno vozilo, s katerim je tožnik povzročil prometno nesrečo, zavarovano tudi po AO plus pogojih. Delavci na upravnih enotah so takrat imeli pooblastila od vseh slovenskih zavarovalnic za sklepanje zavarovanja in bi delavec ob prepisu vozila na novega lastnika moral zavarovalno polico ustrezno spremeniti po pooblastilu tožene stranke. Stališče tožnika je, da je bila pogodba po zavarovalnih pogojih AO plus v času prometne nesreče še zmeraj v veljavi in je zato tožena stranka dolžna tožniku izplačati odškodnino za nepremoženjsko škodo.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik opira tožbeni zahtevek na pogodbeno razmerje I. Z. in tožene stranke v okviru zavarovanja AO - plus. Upravičenec iz navedenega zavarovanja je imetnik vozila in vsakokratni voznik, ki se ob uporabi motorega vozila poškoduje, pri čemer pa je bistveno, da zavarovanje preneha ob 24. uri tistega dne, ko pri zamenjavi lastnika motornega vozila novi lastnik prevzame to vozilo (6. člen pogojev za zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO plus). Zavarovalno razmerje je torej relativno razmerje sklenitelja zavarovanja (lastnika vozila) in zavarovalnice, ki ima elemente pogodbe v korist tretjega za primer, da vozilo upravlja drug voznik (in ne lastnik avtomobila). Pravice tretjega so omejene z veljavnostjo pogodbenega razmerja sklenitelja zavarovanja in zavarovalnice. V konkretnem primeru je zavarovalno razmerje iz naslova zavarovanja AO plus med I. Z. in toženo stranko prenehalo ob 24 uri tistega dne, ko je novi lastnik J. H. prevzel vozilo. Zato so pravno nepomembne trditve revidenta, da je upravičeno sklepal o ustreznem zavarovalnem kritju že na podlagi podatkov police.

Zavarovalna polica, v konkretnem primeru namreč nima absolutnih učinkov, temveč so njeni učinki omejeni z zavarovalnim razmerjem pogodbenih strank.

Nižji sodišči sta pri odločanju pravilno uporabili materialno pravo in je zato revizijsko sodišče zavrnilo revizijo po 378. členu ZPP.