Jedro

Pravica do povračila stroškov je odvisna od uspeha v postopku in torej od odločitve o glavni stvari. Z vidika odmere stroškov pa je bistven čas odločanja sodišča o stroških postopka. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena nove (in stare) Odvetniške tarife). Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti uporabiti novo Odvetniško tarifo, in s tem tudi vrednost točke 0,60 EUR, saj s sklepom z dne 14. 1. 2019 o stroških postopka ni bilo odločeno. Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo še staro vrednost točke, je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa spremeni tako, da se znesek stroškov postopka zviša na znesek 214,20 EUR (namesto 163,86 EUR), ki ga je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 153,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne dalje. Svoje stroške odgovora na pritožbo tožeča stranka krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 163,86 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila in da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep o stroških postopka se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da se ji priznajo stroški postopka v višjem znesku oziroma podredno razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,459 EUR in jo vezalo na sklep o ustavitvi postopka z dne 14. 1. 2019, saj je v času odločanja že veljala vrednost točke 0,60 EUR po Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 22/2019). Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo tožene stranke in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa pri odmeri stroškov postopka zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi nezakonite premestitve na drugo delovno mesto. Dne 6. 12. 2018 je tožbo umaknila. Tožena stranka je z umikom tožbe soglašala, zato je sodišče prve stopnje dne 14. 1. 2019 izdalo sklep, s katerim je postopek v tej zadevi ustavilo. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 5. 2019 pa je, glede na to, da do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožene stranke, odločilo, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 163,86 EUR. Iz obrazložitve te odločitve izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri višine stroškov postopka upoštevalo vrednost točke 0,459 EUR, kot je določena v prvem odstavku 13. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18; v nadaljevanju stara Odvetniška tarifa).

7. Pritožba utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri višine stroškov postopka uporabiti Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19; v nadaljevanju nova Odvetniška tarifa), ki v prvem odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka v izpodbijanem delu sklepa odločilo 10. 5. 2019, tj. že po uveljavitvi spremembe Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 22/19) dne 6. 4. 2019. Pravica do povračila stroškov je odvisna od uspeha v postopku in torej od odločitve o glavni stvari. Z vidika odmere stroškov pa je bistven čas odločanja sodišča o stroških postopka. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena nove (in stare) Odvetniške tarife). Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti uporabiti novo Odvetniško tarifo, in s tem tudi vrednost točke 0,60 EUR, saj s sklepom z dne 14. 1. 2019 o stroških postopka ni bilo odločeno. Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo še staro vrednost točke, je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo.

8. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa (I. točka izreka) spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 365. člena ZPP) tako, da je ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR na novo odmerilo stroške postopka tožene stranke. Stroški tožene stranke glede na vrednost storitve v obsegu 350 točk tako znašajo 210,00 EUR, z upoštevanjem materialnih stroškov v višini 4,20 EUR pa skupaj 214,20 EUR.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka, ki je s pritožbo v celoti uspela, je po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Ti ob upoštevanju vrednosti pritožbenega predmeta znašajo 250 točk (tar. št. 15/4) oziroma 150,00 EUR, z upoštevanjem materialnih stroškov v višini 3,00 EUR pa skupaj 153,00 EUR. Ta znesek je tožnica dolžna povrniti toženi stranki, v primeru zamude 15‑dnevnega izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP).