Jedro

Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 8 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje vidika potrebnosti stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se na novo glasi: ''Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 198,94 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.''

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 99,40 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 351,14 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka), tožeča stranka pa krije sama svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper II. in III. točko izreka sklepa iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je po delni izpolnitvi zahtevka tožbo umaknila v celoti. Sodišče ni odločilo o stroških postopka glede na uspeh strank v postopku, ampak je tožeči stranki naložilo povračilo celotnih stroškov tožene stranke. Tožena stranka je junija 2017 sprejela odredbo o plačilu dodatkov za opravljene nadure, kar je kasneje realizirala. Do delne izpolnitve zahtevka je prišlo ravno v posledici vložitve tožbe, zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Tožeča stranka utemeljeno predlaga, naj se glede odločitve o stroških postopka upošteva, da je v sporu deloma uspela.

7. Tožbo je vložila zaradi izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa v višini 3.323,59 EUR. Delna izpolnitev zahtevka je bila izvršena 5. 12. 2017. Tožeča stranka je tožbo v celoti umaknila 3. 7. 2018. Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka utemeljilo na prvem odstavku 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Kot odločilno je štelo, da tožba ni bila umaknjena takoj in je zato odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa mora povrniti njene stroške postopka.

8. Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 8 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka (v spornem primeru je bilo to z vlogo tožene stranke z dne 18. 6. 2018). V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje vidika potrebnosti stroškov.

9. Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za dve pripravljalni vlogi, saj je vložila in priglasila le stroške za sestavo ene pripravljalne vloge. Njeni stroški skladno z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) so: 300 točk za odgovor na tožbo, 225 točk za prvo pripravljalno vlogo, 2 % materialni stroški - skupno 245,80 EUR, v 92 % pa 226,14 EUR. Stroški tožeče stranke so: 300 točk za tožbo, 50 točk za umik tožbe, 2 % materialni stroški in 22 % DDV, kar znaša 200,00 EUR, s stroškom sodne takse pa 340,00 EUR. V 8 % je to 27,20 EUR. Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 198,94 EUR stroškov postopka.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da se stroški postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, znižajo s 351,14 EUR na 198,94 EUR, v ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je tožeča stranka s pritožbo v približno polovičnem deležu uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške: 250 točk za pritožbo, 2 % materialne stroške, 22 % DDV in sodno takso 56,00 EUR, kar skupno znaša 198,80 EUR – glede na delež uspeha s pritožbo pa 99,40 EUR. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k odločitvi o pritožbi (154., 155. in 165. člen ZPP).