Jedro

Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, kar pomeni, da se prenaša celotno podjetniško organizirano premoženje, ki je namenjeno opravljanju pridobitne dejavnosti podjetnika pod pogojem, da je to premoženje glede na naravo posla prenosljivo. Dovoljenje za izvajanje del omogoča nosilcu, da izvaja rudarska dela v okviru rudarskega projekta, ne da bi za to moral pridobiti rudarsko pravico, vendar pod pogojem, da ta dela ne pomenijo neposrednega izkoriščanja mineralnih surovin v smislu 9. točke 2. člena ZRud.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo, Inšpekcijska pisarna Kranj – Rudarska inšpekcija, št. 06142-40/2007/2 z dne 26. 6. 2007 se odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo izvajalcu rudarskih del Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija, A. s.p., v zvezi z ugotovitvami rednega inšpekcijskega nadzora izvajanja rudarskih del v kamnolomu ..., izrekel inšpekcijski ukrep, po katerem mora odpraviti ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti in v ta namen izvršiti ukrepe od 1 do 3 točke, najpozneje do posamezno določenega roka, in sicer: 1. izkoriščanje mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice je prepovedano, z rokom takoj, do pridobitve predpisanih dovoljenj po Zakonu o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud); 2. da mora do 30. 6. 2007 dopolniti oziroma obnoviti pogodbo za tehnično vodenje del in strokovnih nalog s področja varstva pri delu za izvajalca del; 3. da mora do 30. 9. 2007 izdelati splošni akt o varnosti in zdravju pri delu, ki se nanaša na področje izvajanje rudarskih del na površinskih kopih (I. točka). Izrekel mu je tudi ukrepe po 2. odstavku 47. člena in 2. odstavku 93. člena ZRud (II. točka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski upravni organ navaja, da je dne 19. 6. 2007 opravil inšpekcijski nadzor pri izvajanju rudarskih del v površinskem kopu – kamnolomu ... za leto 2007, kjer izvaja rudarska dela gospodarska družba Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija A. s.p. Ukrep pod točko št. 1 je bil izrečen na podlagi 3. odstavka 91. člena ZRud, po katerem lahko inšpektor z odločbo trajno prepove izvajanje rudarskih del pravni oziroma fizični osebi, ki raziskuje ali izkorišča mineralne surovine izven odobrenega raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora, ali raziskuje ali izkorišča mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice ali če je koncesijsko razmerje po določbah ZRud prenehalo.

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo stranke A. s.p. (pritožnik) zoper inšpekcijsko odločbo. V obrazložitvi navaja, da je po uradni dolžnosti pridobil odločbo Upravne enote Logatec št. 351-43/2005-70 z dne 28. 11. 2005, ki se nanaša na dovoljenje del pri sanaciji peskokopa ... na zemljišču s parc. št. 227 in 228, obe k.o. ..., ter odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 356.02.03-18/2003-141 z dne 4. 8. 2003, s katero je bil inšpekcijskemu zavezancu, B.B. kot lastniku zemljišča, izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nelegalnega kopa. V skladu z ZRud se raziskovanje ali izkoriščanje mineralne surovine izvaja le na podlagi akta o podelitvi rudarske pravice (2. odstavek 12. člena ZRud). Iz odločbe gradbenega inšpektorja je razvidno, da je kamnolom ... nelegalni peskokop, ki je po Zakonu o graditvi objektov opredeljen kot nelegalna gradnja. Gospodarsko izkoriščanje pomeni vsako izkoriščanje mineralne surovine v gospodarske namene. V kolikor bi bila mineralna surovina uporabljena v okviru gradnje, bi si moral izvajalec del v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo in 27. členom ZRud, za ta dela pridobiti gradbeno dovoljenje, v katerem mora biti navedeno, pod kakšnimi pogoji se ta mineralna surovina uporablja. Ne pritožnik ne investitor pa si nista pridobila rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine. Ker je mogoče pridobiti rudarsko pravico na območju, kjer je takšno izkoriščanje predvideno v prostorskih aktih, za obravnavano območje pa takšno izkoriščanje ni predvideno, je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, saj je izkoriščanje mineralne surovine prepovedano. Drugostopenjski organ je še navedel, da ga je pritožnik obvestil, da je gospodarska družba C., gradnje, avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija, pravni naslednik podjetnika avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija A. s.p., zato je drugostopenjski organ svojo odločbo vročil pravnemu nasledniku družbi C. d.o.o..

Tožeča stranka je najprej vložila tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, ki jo je po izdaji drugostopenjske odločbe razširila tudi na izdano odločbo. Navaja, da je C. d.o.o. pravni naslednik samostojnega podjetnika z imenom Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija A., s.p. Meni, da odločba z dne 4. 8. 2003, na katero se drugostopenjski organ sklicuje v svoji obrazložitvi, ni več veljavna, saj jo je nadomestilo dovoljenje za izvajanje del z dne 28. 11. 2005. V njenem primeru ne gre za izkoriščanje mineralne surovine, temveč za sanacijo opuščenega kamnoloma, katerega glavni namen je vrnitev degradiranega zemljišča v prvotno namensko rabo in ne gre za gospodarsko izkoriščanje. Lastnik zemljišča B.B. ima za izvajanje takšnih del zakonito dovoljenje po 50. členu ZRud, ki ga je izdala Upravna enota Logatec z dne 28. 11. 2005, ki je povsem enakovredno gradbenemu dovoljenju. S tem dovoljenjem si je nosilec pridobil tudi pravico do rabe mineralne surovine, čeprav to iz ZRud izrecno ne izhaja. V kolikor to ne drži, potem tudi ne drži stališče drugostopenjskega organa, da si je mogoče z gradbenim dovoljenjem pridobiti pravico rabe mineralne surovine. Meni, da bi moral 2. odstavek 27. člena ZRud, ki določa, da mora investitor plačati za rudarsko pravico v primeru, da pridobljene mineralne surovine ne porabi v okviru gradnje na podlagi gradbenega dovoljenja, veljati tudi v primeru dovoljenja za izvajanje del. V zvezi s tem opozarja, da je določba 2. odstavka 27. člena ZRud v ustavni presoji in meni, da je drugostopenjski organ nepravilno uporabil 27. člen ZRud. Inšpekcijski organ je prepovedal izkoriščanje mineralne surovine, čeprav istočasno ni razveljavil dovoljenja po nadzorstveni pravici. Prav tako naj bi prepoved izkoriščanja pomenila prepoved razpolaganja z izkopano mineralno surovino, ne pa tudi prepoved del, ki se nanašajo na izkoriščanje, kar pa ni razvidno iz obrazložitve. Inšpektor pa po zakonu lahko prepove le izvajanje rudarskih del. Tožeča stranka je že v pritožbi opozorila, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, do te navedbe pa se drugostopenjski organ ni opredelil. Meni, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarsko izkoriščanje, saj bi morala v tem primeru na določeni lokaciji obstajati takšna količina in kvaliteta zalog mineralnih surovin, da bi jih bilo mogoče gospodarsko izkoristiti, saj izkoriščanje navideznih zalog ni mogoče. Prav tako je za kamnolom ... projektant rudarskega projekta ugotovil, da gospodarsko izkoriščanje ni mogoče, ker so stroški sanacije večji od vrednosti izkopane mineralne surovine. Zato je prepričana, da ima za rabo mineralne surovine, ki ne predstavlja gospodarskega izkoriščanja, zakonito podlago v dovoljenju po 50. členu ZRud, za takšno rabo pa ne potrebuje rudarske pravice. Sklepno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo in drugostopenjsko določbo odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Sodišče je tožbo vročilo toženi stranki, ki na tožbo vsebinsko ni odgovorila.

K 1. točki izreka Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je pravni naslednik podjetnika Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija A. s.p. (v nadaljevanju A. s.p.), ki mu je bil izrečen inšpekcijski ukrep z izpodbijano odločbo. Pravno sredstvo izkazuje z notarskim zapisom opr. št. SV 258/09, iz katerega je razvidno, da je tožeča stranka prevzemna družba, A. s.p. pa prevzeto podjetje. Sodišče je na spletnih straneh AJPES pridobilo tudi Pogodbo o preoblikovanju samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo z dne 29. 3. 2009. V skladu z 2. odstavkom 667. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZGD-1) s prenosom preidejo na prevzemno kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. To pomeni, da se prenaša celotno podjetniško organizirano premoženje, ki je namenjeno opravljanju pridobitne dejavnosti podjetnika pod pogojem, da je to premoženje glede na naravo posla prenosljivo. Glede na naravo ukrepa po izpodbijani odločbi sodišče ugotavlja, da gre za obveznost, ki jo je na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva mogoče prenesti na prevzemno družbo, saj je vezana na dejavnost podjetnika, ki se je v celoti prenesla na tožečo stranko, kar je razvidno iz druge točke pogodbe z dne 29. 3. 2009. Zato je sodišče štelo, da je tožeča stranka pravni naslednik inšpekcijskega zavezanca A. s.p., in ji je priznalo aktivno legitimacijo. Pri tem sodišče ugotavlja, da je pravno nasledstvo tožeče stranke drugostopenjski organ ugotovil le v obrazložitvi odločbe, tega pa ni upošteval v izreku odločbe, saj je odločil o pritožbi samostojnega podjetnika kot fizične osebe, vendar to nasprotje med obrazložitvijo in izrekom odločbe na odločanje v zadevi ne vpliva, saj je izpodbijani akt prvostopenjska odločba, ki je bila izdana v času, ko se samostojni podjetnik še ni statusno preoblikoval v kapitalsko družbo.

V obravnavanem primeru je rudarski inšpektor tožeči stranki izrekel ukrep na podlagi 3. odstavka 91. člena ZRud (Uradni list RS,št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), po kateri inšpektor z odločbo trajno prepove izvajanje rudarskih del pravni oziroma fizični osebi, ki raziskuje ali izkorišča mineralne surovine (...) brez podeljene rudarske pravice. Glede na besedilo te določbe je pravno relevantno dejstvo, ki ga mora inšpektor ugotoviti in v odločbi ustrezno obrazložiti, da je inšpekcijski zavezanec mineralno surovino izkoriščal, ne da bi mu za to bila podeljena rudarska pravica. Tožeča stranka tako v pritožbi kot v tožbi zatrjuje, da je v obravnavanem primeru šlo za sanacijo peskokopa na zemljišču parc. št. 227 in parc. št. 228, obe k.o. ..., in se sklicuje na dovoljenje o izvajanju del št. 351-43/2005-070 z dne 28. 11. 2005, ki je bilo na podlagi 3. odstavka 48. člena ZRud izdano lastniku zemljišča B.B. in v katerem je kot izvajalec del določen A. s.p., katerega pravni naslednik je tožeča stranka. Dovoljenje za izvajanje del se na podlagi 3. odstavka 48. člena ZRud podeli za izvajanje rudarskih del, ki se ne nanašajo neposredno na izkoriščanje mineralnih surovin. V tem primeru glede na 2. odstavek 50. člena ZRud ni potrebno predhodno pridobiti rudarske pravice. Na podlagi navedenega dovoljenja za izvajanje del tožeča stranka zatrjuje legalnost svojega posega v prostor.

Ne prvostopenjski ne drugostopenjski upravni organ v obrazložitvi odločbe nista navedla, na kakšen način naj bi tožeča stranka izkoriščala mineralne surovine in katera so tista dejstva, na podlagi katerih sta to ugotovila. Prav tako se nista opredelila do zgoraj navedenega dovoljenja za izvajanje del, na podlagi katerega tožeča stranka zatrjuje legalnost svojega posega v prostor. Tako iz obrazložitve ne izhaja, katero je tisto relevantno dejansko stanje, na podlagi katerega je prvostopenjski organ izrekel ukrep po 3. odstavku 91. člena ZRud. Upravni organ ni ugotavljal, katera dela je izvajala tožeča stranka in ali ta dela pomenijo izkoriščanje mineralne surovine. Izkoriščanje mineralne surovine ZRud opredeljuje v 9. točki 2. člena, po kateri izkoriščanje obsega vsa potrebna dela, da se mineralna surovina pridobi, obogati in uskladišči. Za izkoriščanje mineralne surovine mora fizična ali pravna oseba pridobiti rudarsko pravico, to je pravico do izkoriščanja mineralnih surovin, ki se jo podeli na podlagi koncesije. V primeru, kadar se ob izvajanju gradbenih del predvideva pridobivanje mineralne surovine iz 11. in 12. točke 3. člena ZRud (tehnični kamen, prod, pesek, mivka, ilovica, fliš in lapor) je takšno pridobivanje dovoljeno na podlagi gradbenega dovoljenja in sicer samo v okviru gradnje, na katero se nanaša gradbeno dovoljenje. ZRud torej razlikuje med izkoriščanjem mineralnih surovin v okviru rudarskih del (4. člen ZRud) in pridobivanjem mineralne surovine v okviru gradbenih del (27. člena ZRud). Dovoljenje za izvajanje del pa omogoča nosilcu, da izvaja rudarska dela v okviru rudarskega projekta (1. odstavek 50. člena ZRud), ne da bi za to moral pridobiti rudarsko pravico, vendar pod pogojem, da ta dela ne pomenijo neposrednega izkoriščanja mineralnih surovin v smislu 9. točke 2. člena ZRud. Prav na to dovoljenje pa se sklicuje tožeča stranka. Ker pa prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe ni navedel, kakšna dela je tožeča stranka izvajala niti se ni opredelil do dovoljenja, s tem ni ugotavljal relevantnega dejanskega stanja, zato ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ s tem, ko je tožeči stranki izrekel ukrep prepovedi izkoriščanja mineralne surovine po 3. odstavku 91. člena ZRud, ravnal pravilno in zakonito.

Iz navedenega izhaja, da tožena stranka ni ustrezno obrazložila dejstev, pomembnih za odločitev o inšpekcijskem ukrepu, izrečenem na podlagi 3. odstavka 91. člena ZRud. Po določbah 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe med drugim obsegati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je oprto (2. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), in razloge, ki na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka 1. odstavka 214. člena ZUP). Izpodbijana odločba iz zgoraj navedenih razlogov nima vseh predpisanih sestavin, zaradi česar sodišče odločilne dejanske okoliščine, torej izkoriščanja mineralne surovine, ne more preizkusiti. S tem je bila storjena bistvena kršitev upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07; v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo na podlagi 3. odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponoven postopek. V tem postopku bo moral prvostopenjski organ ob upoštevanju stališč, ki jih je sodišče pojasnilo v obrazložitvi te sodbe ugotoviti relevantno dejansko stanje, na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa bo moral ugotoviti in ustrezno obrazložiti, ali je tožeča stranka mineralne surovine izkoriščala v smislu 9. točke 2. člena ZRud.

K 2. točki izreka Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju: Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika).