Jedro

Ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava dopustno uveljavljati v upravnem sporu, tudi če ti niso bili predhodno uveljavljeni v upravnem postopku.

Ocenjujejo se stanovanjske razmere prosilca v času oddaje vloge. Opustitev obvestila o preselitvi ne pomeni, da stanovanjskih razmer ni dopustno dokazovati na drug način, kot z ogledom. Kadar je ogled omogočen in opravljen, pa je bilo to, ali se v Poročilu opisano stanje sklada z dejanskim, na ogledu tudi lahko preverjeno. Prosilci, ki so so bivali z drugimi prosilci na ta način ne morejo biti neenakopravno obravnavani s tistimi, ki niso sobivali s prosilci, saj se ocenjujejo stanovanjske razmere in ne to, ali so opustili svoje notifikacijske dolžnosti. Če pa bi organ dejansko dvomil, ali je prosilec v času vložitve prošnje živel v predmetnem stanovanju, to ni v nobeni povezavi z ogledom stanovanja zaradi ugotovitve njegovega stanja.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 35220-2112/2122/2021 (3102) z dne 22. 4. 2022 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju organ prve stopnje) na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona, Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in 19. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju javni razpis) odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 430 točk in se uvršča na 867. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katere prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1 (1. točka izreka), da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem upravičencem, uvrščenih na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 560 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, socialne ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo, vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka) in še, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da se je tožnica prijavila na javni razpis in bila na podlagi predloženih dokazil uvrščena med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine - lista A. Organ je v nadaljevanju pojasnil način točkovanja po posameznih kategorijah. Ugotavlja, da je tožnica po opravljenem točkovanju dosegla 430 točk (po kriteriju 1.6. - 170 točk, po kriteriju 5.1. - 30 točk, po kriteriju 8.1.1. - 100 točk in po kriteriju 19. 4. - 130 točk).

3.Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Sklicuje se na to, da je Komisija 10. 3. 2022 želela preveriti tožničine stanovanjske in socialno zdravstvene razmere, zato se je zglasila na naslovu B. Seznanili so jo, da se je tožnica pred več kot dvema mesecema odselila iz stanovanja in tam ne prebiva. Komisija tako ni mogla opraviti ogleda, na katerem preverja verodostojnost in resničnost v vlogi navedenih podatkov in priloženih listin. V telefonskem pogovoru je tožnica potrdila, da se je odselila s tega naslova in da organ o tem ni obvestila.

4.Tožnica se z odločitvijo ne strinja, zaradi česar vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je k vlogi priložila poročilo sodne izvedenke, da ima minus 5 točk zaradi vlage v stanovanju, kjer je prebivala. V dopolnitvi vloge je oddala podpisano izjavo A. A., pri katerem je več kot pol leta prebivala na kavču v dnevni sodbi. Tudi on je z družino kandidiral na tem razpisu in uspel. Ko je bila komisija na ogledu pri A., sta oba povedala, da je tožnica z otrokom spala na kavču v dnevni sobi in prostor tudi pokazala. Pred izselitvijo je to sporočila organu prve stopnje. Dejali so ji, naj čaka na odločbo in da ji bodo na osnovi enega ogleda priznali vse in ne bodo dvakrat hodili v isto stanovanje. Komisija si je torej prostor ogledala. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o stvari in ugotovi, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 570 točk, oziroma še 50 točk za neprimerno bivanje, kar pomeni 620 točk, ter jo uvrsti na ustrezno mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, lista A1. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Organa stanovanjskih razmer tožnice nista upoštevala zato, ker ni izpolnila notifikacijske dolžnosti. Komisija je 10. 3. 2022 poskušala opraviti ogled stanovanja na naslovu B., kar ni bilo mogoče, ker se je tožnica iz njega pred dvema mesecema izselila. To je potrdila tudi sama v telefonskem razgovoru 11. 3. 2022. Iz uradnega zaznamka o tem razgovoru izhaja, da se je preselila na naslov Č. in da ni vedela, da bi morala selitev naznaniti pred preselitvijo. Tako ni sporno, da se je tožnica iz stanovanja, v katerem je navedla, da živi, izselila, preden bi lahko komisija opravila ogled stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer tožnice in tega ni sporočila organu. Posledično se na podlagi točke 7. Splošne določbe javnega razpisa pri točkovanju upošteva le stanovanjski status, ne pa tudi druge stanovanjske razmere, opisane v vlogi. Čeprav je tožnica k vlogi priložila dokazila o izpolnjevanju pogojev po postavkah 2.1., 3.1.2., 7.1. in 7.2., do točk po teh postavkah ni upravičena. Opozarja, da se tožnica ni pritožila zaradi nedodelitve točk v zvezi z bivanjem v neprimernem stanovanju, ampak je to prvič uveljavljala šele v tožbi, zato gre za tožbeno novoto.

6.V nadaljevanju postopka je tožnica vložila pripravljalno vlogo, v kateri opozarja, da je vlogi priložila izvedensko poročilo, vendar ga toženka ni upoštevala. Odselila se je zaradi nevzdržnih razmer in visoke nosečnosti C. C., o čemer je dvajset dni pred preselitvijo organ prve stopnje obvestila po telefonu. Pojasnjeno ji je bilo, da imajo poročilo sodne izvedenke, da je stanje bivanja opisano zelo slikovito in da bo komisija prišla na naslov B., kjer je bivala v času razpisa. Stanje v tem prostoru je ostalo isto, dnevna soba je ostala ista. Komisija je stanovanje obiskala in videla prostor, v katerem sta bivala s sinom. A. so bile točke tudi priznane. Torej gre za dvojna merila. Zahteva še priznanje 10 točk za utesnjenost.

7.Toženka v pripravljalni vlogi z dne 29. 8. 2023 ponavlja že prej navedeno.

8.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker sta stranki postopka predlagali, da odloči le na podlagi listin in da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

9.Tožba je utemeljena.

10.Predmet tega upravnega spora je zakonitost odločbe organa prve stopnje, s katero je ta odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 430 točk in se uvršča na 867. mesto upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1.

11.Med strankama je sporno točkovanje po merilih 2.1., po katerem se vrednoti bivanje v neprimernem stanovanju s 50 točkami, po merilu 7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami in po merilu 7.2. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami. Prvi prinaša 80, drugi pa 60 točk. Toženka sicer ugovarja, da naj bi tožnica s tem, ko trdi, da ji pripada 50 točk za neprimerno bivanje uveljavljala tožbeno novoto. Vendar sodišče sodi, da tožnica v tem delu ne ugovarja napačno ugotovljenemu dejanskemu stanju ampak zmotni uporabi predpisa, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Vrhovno sodišče pa je že zavzelo stališče, da je ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava dopustno uveljavljati v upravnem sporu, tudi če ti niso bili predhodno uveljavljeni v upravnem postopku.

12.Ni pa sodišče pri odločanju upoštevalo navedb tožnice, da ji pripada 10 točk zaradi utesnjenosti, saj tega tožbenega ugovora ni uveljavljala v tožbi ampak šele v pripravljalni vlogi z dne 7. 8. 2023.

13.Okvir sodne presoje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi (drug odstavek 2. člena ZUS-1), to je obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog, tožnik postavi s tožbenimi navedbami. Tožbeni predlog pa ni tožbeni zahtevek v smislu prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku, o katerem odloča Upravno sodišče samo v sporu polne jurisdikcije oziroma pri odločanju o adhezijskem zahtevku. Tožbeni predlog opredeljujejo tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja. Navedeno pomeni, da tožnik z navedbami o spornih dejanskih in pravnih vprašanjih na eni strani in s formalnim predlogom za odločitev na drugi strani določi obseg sodne kontrole konkretnega upravnega akta.

14.Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Navedeni prekluzivni roku ni podaljšljiv. Po preteku tega roka tega, kar s tožbo zahteva (tožbeni predlog), tožnik ne more več spreminjati oziroma širiti na način, da zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval, ali da poseže v dele upravne odločbe, ki so že postali pravnomočni, ker s tožbo niso bili izpodbijani. Uveljavljanje novega tožbenega razloga po poteku navedenega zakonsko določenega roka ni dopustno. Pri navajanju novega tožbenega razloga namreč ne gre za odpravljanje pomanjkljivosti sicer pravočasno vložene tožbe ali dopolnjevanje procesnega gradiva po pozivu sodišča, kar je po 31. in 45. členu ZUS-1 sicer dopustno, temveč gre za novo navedbo o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja. Nov tožbeni razlog tako širi s tožbo uveljavljan vsebinski obseg izpodbijanja upravnega akta, zaradi česar gre (v vsebinskem smislu) za novo tožbo, ki je, kot rečeno, po preteku 30 dni od vročitve izpodbijanega akta ni več mogoče vložiti, za presojo pravočasnosti novega tožbenega razloga pa tudi ne more biti relevantno, ali je imel tožnik za zamudo morebitne upravičene razloge.

15.Po drugem odstavku 8. člena Pravilnika se kriteriji in točkovno vrednotenje kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem, določijo v obrazcu. Nadalje 21. člen določa, da najemodajalci pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uporabljajo za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, obrazec iz priloge, ki je sestavni del pravilnika. Glede na to sodišče v nadaljevanju povzema vsebino spornih kriterijev, kot so bili določeni v obrazcu.

16.P0 merilu 2.1. kvaliteta bivanja se bivanje v neprimernem stanovanju točkuje s 50 točkami. Za neprimerno stanovanje se po obrazcu šteje stanovanje, ki je točkovano z manj kot 150 točkami po starem sistemu točkovanja oziroma 170 točkami po novem sistemu točkovanja. Natančnejša obrazložitev je v Navodilih, kjer je v zvezi s tem pojasnjeno, da mora prosilec kot dokaz priložiti zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma zapisnik o točkovanju, s katerim načeloma razpolaga upravnik objekta. Če objekt nima upravnika, ga je treba naročiti pri pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženem cenilcu gradbene stroke oziroma fizični osebi, ki je opravila ustrezno izobraževanje.

17.Pri merilu 7. zdravstvene razmere je navedeno, da se zdravstvene razmere, opredeljene v točki 7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok točkuje z 80 točkami, pod pogojem, da prosilec predloži diagnozo obolenja, ki jo izda osebni zdravnik v obliki potrdila. Kategorija se točkuje pod pogojem, da so v zapisniku o točkovanju stanovanje oziroma prostor, v katerem prosilčevo gospodinjstvo prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija razpisnika ob samem ogledu. Enaki pogoji so določeni po točki 7.2. pri kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi odraslega družinskega člana, ki se točkuje z 60 točkami. Enako je pojasnjeno v Navodilih za izpolnjevanje vloge.

18.Ni sporno, da je tožnica k vlogi priložila Izvedeniško poročilo o prisotnosti vlage v stanovanju v pritličju (II. etaži) stanovanjskega objekta B., z dne 28. 5. 2021, s priloženim Zapisnikom o točkovanju stanovanja (v nadaljevanju Poročilo), ki ga je izdelala D. D., izvedenka gradbene stroke. Navedeno Poročilo predstavlja dokaz, s katerim tožnica dokazuje svoje navedbe, ne pa izvedenskega mnenja (oziroma dokaza z izvedencem) v smislu 189. in naslednjih členov ZUP, saj lahko izvedenca določi le organ oz. uradna oseba (190. člen ZUP). Priložila je tudi zdravniško potrdilo Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 21. 10. 2021 (zase) ter zdravniško potrdilo Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 1. 10. 2021 za sina.

19.S strani tožnice predložene dokaze je bil upravni organ dolžan (kot vsak drug dokaz posebej in vse dokaze skupaj) vestno in skrbno presoditi. Toženka tega ni storila. Iz drugostopenjske odločbe in iz odgovora na tožbo izhaja, da zato, ker šteje tožničine navedbe in predložene dokaze za pravno nepomembne, ker ni izpolnila notifikacijske dolžnosti. Tako stališče opira na Splošne določbe javnega razpisa, v katerih je bilo določeno, da mora prosilec, ki se namerava izseliti iz stanovanja, za katerega je izpolnil obrazec opisa stanovanjskih razmer, pravočasno, najmanj 10 dni pred izselitvijo, pisno, s priporočeno pošiljko, obvestiti razpisnika o izselitvi, da bo lahko komisija opravila ogled stanovanja zaradi zavarovanja dokazov. Sklicuje se tudi na z odebeljenim tiskom napisano opozorilo: "Če prosilec ne obvesti o preselitvi ali obvesti prepozno, da bi razpisnik lahko opravil ogled, se pri točkovanju upošteva le stanovanjski status, ne pa tudi druge stanovanjske razmere, opisane v vlogi, kot so kvaliteta bivanja, neprimernost površine stanovanja, funkcionalnost stanovanja in zdravstvene razmere, na katere vpliva prisotna konstrukcijska vlaga v stanovanju." Bistveno naj bi bilo torej, da se je tožnica izselila, preden je komisija lahko opravila ogled stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer in da tega toženki pred ogledom ni sporočila. Ugotavlja, da komisija 10. 3. 2022 želela opraviti ogled, tedaj pa je bila seznanjena, da se je tožnica odselila. Predhodnega obvestila o tem ni posredovala. Zato komisija ni mogla opraviti ogleda in preveriti njenih stanovanjskih in socialno varstvenih razmer.

20.Po presoji sodišča citirana določba javnega razpisa ni razpisni pogoj, ki bi določal, da lahko na razpisu sodeluje le kdor omogoči ogled stanovanja v katerem je bival v času oddaje vloge. Nasprotno, iz teksta, ki celo izrecno poudarja, da bo lahko komisija opravila ogled stanovanja zaradi zavarovanja dokazov, izhaja, da je ogled eno od dokaznih sredstev, na podlagi katerega se komisija prepriča, ali držijo trditve o slabih stanovanjskih razmerah.

21.Toženka je pri tem prezrla, da je odločala v konkurenčnem postopku, v katerem v bistvu odloča o dodeljevanju javnih sredstev (saj so najemnine za stanovanja nižje, kot pri tržnih stanovanjih). V takih postopkih se Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) smiselno uporablja. Pri tem pa za zadeve, kot je obravnavana, Pravilnik v petem odstavku 20. člena celo izrecno določa, da se za vodenje razpisnega postopka uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Vrhovno sodišče je poudarilo, da v takih okoliščinah z javnim razpisom ni mogoče določiti posebnega postopka, ki bi nadomestil uporabo pravil splošnega upravnega postopka. To bi bilo mogoče le s predpisom, tj. zakonom ali na njim temelječim zakonskim predpisom.

22.V drugem odstavku 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je določeno, da se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Kot dokaz se tako lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotovitev dejanskega stanja. Formalna dokazna pravila, torej zakonska pravila, ki določajo, da se sme neko dejstvo dokazovati le z določenimi dokazi, pomenijo poseg v pravico do enakega varstva iz 22. člena Ustave. Zakonska določba, ki omejuje dokaze pri uveljavljanju ustavnih pravic, je tudi v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave. Glede na to, da posebnih dokaznih pravil ni dovoljeno določiti v zakonu, jih ni dopustno uvesti niti s podzakonskimi predpisi in javnimi razpisi in še manj z navodili k izpolnitvi obrazcev.

23.Za dokazovanje obstoja spornih kriterijev za bivanje v neprimernem stanovanju (točka 2.1.; 50 točk) in zdravstvenih razmer (točka 7.; možnih 140 točk) se v vseh in v obravnavanem primeru lahko uporabi vsak dokaz, s katerim je ta dejstva mogoče dokazovati. Toženka je sama zapisala, katera so primerna dokazna sredstva, in sicer točkovalni zapisnik (za kriterij pod 2.1. in 7.) in poročilo osebe, ki je izvedenec (za kriterij pod 7.). Prav tako se obstoj vlage nedvomno lahko ugotavlja z ogledom. To, da si najemodajalec (zaradi dokazovanja stanovanjskih razmer, vključno z obstojem vlage) lahko ogleda stanovanje, izhaja ne samo iz ZUP ampak tudi iz drugega odstavka 22. člena Pravilnika. Toženka ima torej pravico dejansko stanje ugotavljati tudi z ogledom, saj mora z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP). O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP).

24.Če ogleda ne more opraviti, pa je v skladu s citiranimi določili dolžna presoditi ostale izvedene dokaze, kot tudi oceniti dejstvo, da ogled ni bil mogoč, če ga prosilec ni omogočil, torej opraviti dokazno presojo izvedenih dokazov, pojasniti pomen tega, da je prosilec onemogočil ogled in zaključiti, kaj šteje za dokazano in zakaj. Ne more pa zaključiti, da obstoj nekega dejstva ni dokazan samo zato, ker bi ga bilo mogoče dokazati izključno z ogledom in ji to, da se bo prosilec preselil, ni bilo pisno sporočeno 10 dni pred preselitvijo.

25.Pri tem toženka v obravnavani zadevi ne oporeka trditvam tožnice, da si je komisija stanovanje, ki je predmet Poročila, ogledala, ko je opravila ogled stanovanja na podlage prijave na Javni razpis, ki jo je dala družina A., pri kateri tožnica trdi, da je bivala. Ogled je bil torej mogoč, čeprav tožnica ni pisno sporočila, da se je preselila. V odgovoru na tožbo toženka nasprotuje temu, da naj bi bil na ta način ogled stanovanja opravljen, češ da je treba upoštevati načelo enakega obravnavanja prosilcev. Trdi, da to pomeni, da je treba enako obravnavati tiste, ki souporabljajo stanovanje z drugimi prosilci. V nasprotnem primeru posledica ne bi nastopila zaradi opustitve pravočasnega pisnega obvestila o nameravani izselitvi ampak od dejstva, ali si prosilec stanovanje deli s preostalimi prosilci. Zato se točke, priznane družini prosilca, ki je ob ogledu še stanoval v stanovanju, ne morejo priznati prosilcu, ki je sicer živel v istem stanovanju, a je opustil notifikacijsko dolžnost.

26.Takšno stališče je napačno. Prej našteti predpisi in javni razpis namreč ne določajo, da je eden od pogojev ali kriterijev za vrednotenje vloge (tudi) ta, da prosilec v času ogleda ali odločanja, biva v istem stanovanju, kot je bival v času prijave. V Pravilniku oziroma obrazcu izvrševanje notifikacijskih obveznosti tudi ni kriterij, ki bi se upošteval pri vrednotenju vloge. Ocenjujejo se stanovanjske razmere prosilca v času oddaje vloge. Kot je sodišče že pojasnilo, opustitev obvestila o preselitvi ne pomeni, da stanovanjskih razmer ni dopustno dokazovati na drug način, kot z ogledom. Kadar je ogled omogočen in opravljen, pa je bilo to, ali se v Poročilu opisano stanje sklada z dejanskim, na ogledu tudi lahko preverjeno. Prosilci, ki so so bivali z drugimi prosilci na ta način ne morejo biti neenakopravno obravnavani s tistimi, ki niso sobivali s prosilci, saj se ocenjujejo stanovanjske razmere in ne to, ali so opustili svoje notifikacijske dolžnosti. Če pa bi organ dejansko dvomil, ali je prosilec v času vložitve prošnje živel v predmetnem stanovanju, to ni v nobeni povezavi z ogledom stanovanja zaradi ugotovitve njegovega stanja.

27.Ker obrazložitev odločbe ni v skladu z 214. členom ZUP, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Prav tako je organ zaradi napačne uporabe predpisa dejansko stanje nepopolno ugotovil. Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in jo v skladu s četrtim in petim odstavkom istega člena zakona vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

28.V obravnavani zadevi po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1 za odločanje v sporu polne jurisdikcije. Odločitve v sporu polne jurisdikcije ne omogoča niti sama narava spora. Sestavni del odločitve je namreč tudi ugotovitev položaja tožnice na prednostni listi, podatki spisa pa za odločitev o tem v sporu polne jurisdikcije ne dajejo zanesljive podlage.

29.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in tožnice v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške ji je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Tožnica v vlogi z dne 7. 8. 2023, toženka pa v pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2023.

2Glej X Ips 17/2022.

3Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 295/2016, X Ips 298/2016, I Up 16/2017.

4Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 159/2015.

5Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 168/2019.

6Da bi bilo mogoče zamudo opravičiti, po presoji sodišča iz sklepa I Up 168/2019 ne izhaja.

7Glej X Ips 357/2015.

8Glej X Ips 357/2015, tč. 17.

9R. Pirnat v P. Kovač in E. Kerševan, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 209.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) - člen 8, 8/2

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 164, 164/2, 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.